#: locale=sl-SI
## Tour
### Description
tour.description = Razstava Bosi. Obuti. Sezuti. govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji
### Title
tour.name = SEM - Bosi. Obuti. Sezuti.
## Skin
### Button
Button_7DB31382_7065_343F_41D6_641BBE1B2562.label = O razstavi
Button_7DB31382_7065_343F_41D6_641BBE1B2562_mobile.label = O razstavi
Button_7DB33382_7065_343F_41B1_0B0F019C1828.label = Panoramski posnetki
Button_7DB33382_7065_343F_41B1_0B0F019C1828_mobile.label = Panoramski posnetki
Button_7DB35382_7065_343F_41C5_CF0EAF3E4CFF.label = Lokacija
Button_7DB35382_7065_343F_41C5_CF0EAF3E4CFF_mobile.label = Lokacija
Button_7DB37382_7065_343F_41CC_EC41ABCCDE1B.label = Načrt prostora
Button_7DB37382_7065_343F_41CC_EC41ABCCDE1B_mobile.label = Načrt prostora
Button_7DBC8382_7065_343F_4183_17B44518DB40.label = Galerija slik
Button_7DBC8382_7065_343F_4183_17B44518DB40_mobile.label = Galerija slik
Button_7DBCA382_7065_343F_41DB_48D975E3D9EC.label = Kontakt
Button_7DBCA382_7065_343F_41DB_48D975E3D9EC_mobile.label = Kontakt
Button_8F3BE578_11A7_112A_4197_256C5BC35D38.label = SI
Button_8F3BE578_11A7_112A_4197_256C5BC35D38_mobile.label = SI
Button_9B1536EE_10A3_1326_41A6_28EB39D91690.label = EN
Button_9B1536EE_10A3_1326_41A6_28EB39D91690_mobile.label = EN
### Multiline Text
HTMLText_190956ED_0F63_732A_41A3_EF7B0DBE87BC.html = NASLOV SLIKE 1 SLO / NASLOV SLIKE 1 ANG
NASLOV SLIKE 1 SLO / NASLOV SLIKE 1 ANG
Kolofon razstave
Bosi. Obuti. Sezuti
Slovenski etnografski muzej
december 2019 – december 2020
Avtorica razstave: Janja Žagar
Oblikovanje razstave: Eda Pavletič
Oblikovanje svetlobe: Marjan Visković
Jezikovni pregled: Vilma Kavšček
Prevod v angleški jezik: Nives Sulič Dular
Predmeti na razstavi:
iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in drugih muzejev: Mestni muzej Ljubljana, Muzej krščanstva na Slovenskem, Narodni muzej Slovenije, Dolenjski muzej, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej Žiri; podjetja: Boutique Vodeb, Ljubljana, Alpina d.o.o., Žiri; oblikovalci: Metod Črešnar, Tanja Devetak, Elena Fajt, Mitja Hojak, Leonora Jakovljević, Maja Modrijan, Alja Novak, Matjaž Vlah; in številni posamezniki, ki so posodili svoje zasebne predmete za razstavo.
Strokovni sodelavci:
Kustosi in kustosinje Slovenskega etnografskega muzeja; mentorice: Elena Fajt, Petja Zorec, Nataša Peršuh (Naravoslovno tehniška fakulteta, Ljubljana), Tanja Devetak (Fakulteta za dizajn, Trzin), Sonja Šterman (Fakulteta za strojništvo, Maribor), Mateja Habinc, Tadeja Primožič, Veronika Zavratnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana) in sodelujoči študenti; Neli Filipič (Univerza za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana) in člani študijske skupine.
Drugi sodelujoči:
Brigita Rupnik, Vilma Kavšček, Janez Doler; Ivan, Vladimir in Nejc Vodeb; Nives Markelj.
Restavriranje predmetov: Ana Motnikar, Jožica Mandelj Novak, Vilma Kavšček, Gregor Kos, Žiga Rehar.
Tehnična izvedba razstave: Silvo Lipovšek, Boštjan Marolt, Andrej Plešec.
Avdiovizualne vsebine na razstavi: Nadja Valentinčič Furlan, Andrej Dular, Janez Doler; študentje Naravoslovnotehniške fakultete, Ljubljana.
Interaktivne vsebine za obiskovalce, programi in delavnice za otroke in odrasle: Sonja Kogej Rus.
Oglaševanje in promocija: Maja Kostric Grubišič.
Kolofon razstave
Bosi. Obuti. Sezuti
Slovenski etnografski muzej
december 2019 – december 2020
Avtorica razstave: Janja Žagar
Oblikovanje razstave: Eda Pavletič
Oblikovanje svetlobe: Marjan Visković
Jezikovni pregled: Vilma Kavšček
Prevod v angleški jezik: Nives Sulič Dular
Predmeti na razstavi:
iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in drugih muzejev: Mestni muzej Ljubljana, Muzej krščanstva na Slovenskem, Narodni muzej Slovenije, Dolenjski muzej, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej Žiri; podjetja: Boutique Vodeb, Ljubljana, Alpina d.o.o., Žiri; oblikovalci: Metod Črešnar, Tanja Devetak, Elena Fajt, Mitja Hojak, Leonora Jakovljević, Maja Modrijan, Alja Novak, Matjaž Vlah; in številni posamezniki, ki so posodili svoje zasebne predmete za razstavo.
Strokovni sodelavci:
Kustosi in kustosinje Slovenskega etnografskega muzeja; mentorice: Elena Fajt, Petja Zorec, Nataša Peršuh (Naravoslovno tehniška fakulteta, Ljubljana), Tanja Devetak (Fakulteta za dizajn, Trzin), Sonja Šterman (Fakulteta za strojništvo, Maribor), Mateja Habinc, Tadeja Primožič, Veronika Zavratnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana) in sodelujoči študenti; Neli Filipič (Univerza za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana) in člani študijske skupine.
Drugi sodelujoči:
Brigita Rupnik, Vilma Kavšček, Janez Doler; Ivan, Vladimir in Nejc Vodeb; Nives Markelj.
Restavriranje predmetov: Ana Motnikar, Jožica Mandelj Novak, Vilma Kavšček, Gregor Kos, Žiga Rehar.
Tehnična izvedba razstave: Silvo Lipovšek, Boštjan Marolt, Andrej Plešec.
Avdiovizualne vsebine na razstavi: Nadja Valentinčič Furlan, Andrej Dular, Janez Doler; študentje Naravoslovnotehniške fakultete, Ljubljana.
Interaktivne vsebine za obiskovalce, programi in delavnice za otroke in odrasle: Sonja Kogej Rus.
Oglaševanje in promocija: Maja Kostric Grubišič.
Kolofon razstave
Bosi. Obuti. Sezuti
Slovenski etnografski muzej
december 2019 – december 2020
Avtorica razstave: Janja Žagar
Oblikovanje razstave: Eda Pavletič
Oblikovanje svetlobe: Marjan Visković
Jezikovni pregled: Vilma Kavšček
Prevod v angleški jezik: Nives Sulič Dular
Predmeti na razstavi:
iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in drugih muzejev: Mestni muzej Ljubljana, Muzej krščanstva na Slovenskem, Narodni muzej Slovenije, Dolenjski muzej, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej Žiri; podjetja: Boutique Vodeb, Ljubljana, Alpina d.o.o., Žiri; oblikovalci: Metod Črešnar, Tanja Devetak, Elena Fajt, Mitja Hojak, Leonora Jakovljević, Maja Modrijan, Alja Novak, Matjaž Vlah; in številni posamezniki, ki so posodili svoje zasebne predmete za razstavo.
Strokovni sodelavci:
Kustosi in kustosinje Slovenskega etnografskega muzeja; mentorice: Elena Fajt, Petja Zorec, Nataša Peršuh (Naravoslovno tehniška fakulteta, Ljubljana), Tanja Devetak (Fakulteta za dizajn, Trzin), Sonja Šterman (Fakulteta za strojništvo, Maribor), Mateja Habinc, Tadeja Primožič, Veronika Zavratnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana) in sodelujoči študenti; Neli Filipič (Univerza za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana) in člani študijske skupine.
Drugi sodelujoči:
Brigita Rupnik, Vilma Kavšček, Janez Doler; Ivan, Vladimir in Nejc Vodeb; Nives Markelj.
Restavriranje predmetov: Ana Motnikar, Jožica Mandelj Novak, Vilma Kavšček, Gregor Kos, Žiga Rehar.
Tehnična izvedba razstave: Silvo Lipovšek, Boštjan Marolt, Andrej Plešec.
Avdiovizualne vsebine na razstavi: Nadja Valentinčič Furlan, Andrej Dular, Janez Doler; študentje Naravoslovnotehniške fakultete, Ljubljana.
Interaktivne vsebine za obiskovalce, programi in delavnice za otroke in odrasle: Sonja Kogej Rus.
Oglaševanje in promocija: Maja Kostric Grubišič.
Kolofon razstave
Bosi. Obuti. Sezuti
Slovenski etnografski muzej
december 2019 – december 2020
Avtorica razstave: Janja Žagar
Oblikovanje razstave: Eda Pavletič
Oblikovanje svetlobe: Marjan Visković
Jezikovni pregled: Vilma Kavšček
Prevod v angleški jezik: Nives Sulič Dular
Predmeti na razstavi:
iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in drugih muzejev: Mestni muzej Ljubljana, Muzej krščanstva na Slovenskem, Narodni muzej Slovenije, Dolenjski muzej, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej Žiri; podjetja: Boutique Vodeb, Ljubljana, Alpina d.o.o., Žiri; oblikovalci: Metod Črešnar, Tanja Devetak, Elena Fajt, Mitja Hojak, Leonora Jakovljević, Maja Modrijan, Alja Novak, Matjaž Vlah; in številni posamezniki, ki so posodili svoje zasebne predmete za razstavo.
Strokovni sodelavci:
Kustosi in kustosinje Slovenskega etnografskega muzeja; mentorice: Elena Fajt, Petja Zorec, Nataša Peršuh (Naravoslovno tehniška fakulteta, Ljubljana), Tanja Devetak (Fakulteta za dizajn, Trzin), Sonja Šterman (Fakulteta za strojništvo, Maribor), Mateja Habinc, Tadeja Primožič, Veronika Zavratnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana) in sodelujoči študenti; Neli Filipič (Univerza za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana) in člani študijske skupine.
Drugi sodelujoči:
Brigita Rupnik, Vilma Kavšček, Janez Doler; Ivan, Vladimir in Nejc Vodeb; Nives Markelj.
Restavriranje predmetov: Ana Motnikar, Jožica Mandelj Novak, Vilma Kavšček, Gregor Kos, Žiga Rehar.
Tehnična izvedba razstave: Silvo Lipovšek, Boštjan Marolt, Andrej Plešec.
Avdiovizualne vsebine na razstavi: Nadja Valentinčič Furlan, Andrej Dular, Janez Doler; študentje Naravoslovnotehniške fakultete, Ljubljana.
Interaktivne vsebine za obiskovalce, programi in delavnice za otroke in odrasle: Sonja Kogej Rus.
Oglaševanje in promocija: Maja Kostric Grubišič.
Večnamenski ali specifični
Večina človeške zgodovine je za večinsko prebivalstvo vezana na imeti obuvalo ali ne. Pri tistih, ki so obuvalo imeli, se je še v 20. stoletju raba omejila na en par obuval za delo in en par za vse praznične prilike. Serijska in industrijska ponudba obuval je dostopnost razširila, razširile pa so se tudi oblike aktivnosti, posebej tiste zunaj doma in v prostem času. V splošnem ločijo ljudje svoja obuvala glede na letni čas in vreme; glede na vsakdanje ali posebne okoliščine; glede na prostor domačega in zunanjega sveta.
Med skupinami obuval so se postopoma izoblikovale take, ki so namenjene le posebnim aktivnostim in zahtevam. Nekatere izhajajo iz posebnih zahtev različnih poklicev ali vrhunskih športov, a so se razširile med ljubiteljske in občasno rekreativne uporabnike. Razvojno doživljajo ne le tehnične izboljšave, ampak tudi prilagoditve naraščajoči razvejanosti prostočasnih dejavnosti. Mednje uvrščamo skupine raznovrstnih plesnih, športnih, pohodnih, zaščitnih obuval.
Večnamenski ali specifični
Večina človeške zgodovine je za večinsko prebivalstvo vezana na imeti obuvalo ali ne. Pri tistih, ki so obuvalo imeli, se je še v 20. stoletju raba omejila na en par obuval za delo in en par za vse praznične prilike. Serijska in industrijska ponudba obuval je dostopnost razširila, razširile pa so se tudi oblike aktivnosti, posebej tiste zunaj doma in v prostem času. V splošnem ločijo ljudje svoja obuvala glede na letni čas in vreme; glede na vsakdanje ali posebne okoliščine; glede na prostor domačega in zunanjega sveta.
Med skupinami obuval so se postopoma izoblikovale take, ki so namenjene le posebnim aktivnostim in zahtevam. Nekatere izhajajo iz posebnih zahtev različnih poklicev ali vrhunskih športov, a so se razširile med ljubiteljske in občasno rekreativne uporabnike. Razvojno doživljajo ne le tehnične izboljšave, ampak tudi prilagoditve naraščajoči razvejanosti prostočasnih dejavnosti. Mednje uvrščamo skupine raznovrstnih plesnih, športnih, pohodnih, zaščitnih obuval.
Dopolnila za mobilnost z novimi dimenzijami
Želje po večji, lažji in hitrejši mobilnosti so rodile nekatera dopolnila obuvalom; v začetni fazi so bila namenjena premagovanju zasneženih, poledenelih, zdrsljivih, strmih, udirajočih podlag in so sploh omogočala hojo, prenašanje tovora ali lov v slabih razmerah. Takšne so npr. hodulje, snežne krplje, dereze, smuči, drsalke. Vsaj nekatere med njimi so prerasle ozko uporabnostne funkcije in pridobile nove v doseganju boljših športnih dosežkov (pohodništvo, zimski in letni športi), druge so postale del poletnih in prostočasnih dejavnosti (plavuti, kotalke, rolerji) ter urbane mobilnosti (rolerji, mestne dereze).
Dopolnila za mobilnost z novimi dimenzijami
Želje po večji, lažji in hitrejši mobilnosti so rodile nekatera dopolnila obuvalom; v začetni fazi so bila namenjena premagovanju zasneženih, poledenelih, zdrsljivih, strmih, udirajočih podlag in so sploh omogočala hojo, prenašanje tovora ali lov v slabih razmerah. Takšne so npr. hodulje, snežne krplje, dereze, smuči, drsalke. Vsaj nekatere med njimi so prerasle ozko uporabnostne funkcije in pridobile nove v doseganju boljših športnih dosežkov (pohodništvo, zimski in letni športi), druge so postale del poletnih in prostočasnih dejavnosti (plavuti, kotalke, rolerji) ter urbane mobilnosti (rolerji, mestne dereze).
Uniformirane noge
Uniforme lahko vsebujejo enotne ali zgolj priporočene oblike obuval k poenotenim oblačilom. Primer prvega so vojaška obuvala, obuvala policistov in gasilcev, primer drugega so nekatera poklicna in zaščitna obuvala, obuvala športnih ekip, društvena obuvala ipd. Nekateri poklici predvidevajo različne tipe obuval za različne priložnosti in uniforme, npr. terensko in slavnostno. Zaradi praktičnosti in vzdržljivosti se je raba nekaterih obuval prenesla v prosti čas in na ljudi zunaj poklicnega okvira.
V resnici je vsaka zgodba istovrstnih obuval drugačna, saj je individualni nosilec tisti, ki dokonča izhodiščno obliko enakih obuval. Nevidne razlike naredijo dogodki in izkušnje, vidne razlike pa pokaže prav vsak po nogi uhojeni čevelj.
Uniformirane noge
Uniforme lahko vsebujejo enotne ali zgolj priporočene oblike obuval k poenotenim oblačilom. Primer prvega so vojaška obuvala, obuvala policistov in gasilcev, primer drugega so nekatera poklicna in zaščitna obuvala, obuvala športnih ekip, društvena obuvala ipd. Nekateri poklici predvidevajo različne tipe obuval za različne priložnosti in uniforme, npr. terensko in slavnostno. Zaradi praktičnosti in vzdržljivosti se je raba nekaterih obuval prenesla v prosti čas in na ljudi zunaj poklicnega okvira.
V resnici je vsaka zgodba istovrstnih obuval drugačna, saj je individualni nosilec tisti, ki dokonča izhodiščno obliko enakih obuval. Nevidne razlike naredijo dogodki in izkušnje, vidne razlike pa pokaže prav vsak po nogi uhojeni čevelj.
Zgodbe neke generacije
Čas zadnjih desetletij je močno zaznamoval razvoj globalne popularne kulture, ki je generacije mladostnikov soočila s porastom množičnih proizvodov in preobiljem izbir. Morda tudi zato nekateri zmanjšujejo množico ponudbe, ki jim je na voljo in uporabljajo enovrstna obuvala za večino priložnosti. Kar se zdi kot neke vrste zaveza izbranemu življenjskemu slogu v dobi mladostništva, se lahko v nekoliko spremenjeni obliki nadaljuje tudi v odraslo dobo in po malem prehaja na naslednjo generacijo.
Govorimo o allstarkah, obuvalih Chuck Tylor All Stars, ki jih izdeluje podjetje Converse od leta 1917. Uporabniki tega globalnega produkta jih že od konca sedemdesetih let dalje pretvarjajo v generacijske ločnice. Obuvalo je prešlo od košarkarskih obuval do čevljev, povezanih s subkulturami in celo do vsakodnevnih čevljev za vsakogar. Za tiste, ki so allstarke izbrali za svojo najljubšo obutev že v dobi najstništva, so bile neločljivo povezane z vrednotami in pogledi na svet. V jesenskih in zimskih mesecih so jih dopolnjevali še z bulerji (Getta Grip) ali martenskami (škornji Dr. Martens), poleti pa z navadnimi japonkami ali športnimi sandali. Zaradi svoje tesne prepletenosti z intimnimi zgodbami posameznikov, se marsikateri par allstark znajde med spominskimi predmeti in pripoveduje zgodbe odraščanja.
Veronika Zavratnik
Zgodbe neke generacije
Čas zadnjih desetletij je močno zaznamoval razvoj globalne popularne kulture, ki je generacije mladostnikov soočila s porastom množičnih proizvodov in preobiljem izbir. Morda tudi zato nekateri zmanjšujejo množico ponudbe, ki jim je na voljo in uporabljajo enovrstna obuvala za večino priložnosti. Kar se zdi kot neke vrste zaveza izbranemu življenjskemu slogu v dobi mladostništva, se lahko v nekoliko spremenjeni obliki nadaljuje tudi v odraslo dobo in po malem prehaja na naslednjo generacijo.
Govorimo o allstarkah, obuvalih Chuck Tylor All Stars, ki jih izdeluje podjetje Converse od leta 1917. Uporabniki tega globalnega produkta jih že od konca sedemdesetih let dalje pretvarjajo v generacijske ločnice. Obuvalo je prešlo od košarkarskih obuval do čevljev, povezanih s subkulturami in celo do vsakodnevnih čevljev za vsakogar. Za tiste, ki so allstarke izbrali za svojo najljubšo obutev že v dobi najstništva, so bile neločljivo povezane z vrednotami in pogledi na svet. V jesenskih in zimskih mesecih so jih dopolnjevali še z bulerji (Getta Grip) ali martenskami (škornji Dr. Martens), poleti pa z navadnimi japonkami ali športnimi sandali. Zaradi svoje tesne prepletenosti z intimnimi zgodbami posameznikov, se marsikateri par allstark znajde med spominskimi predmeti in pripoveduje zgodbe odraščanja.
Veronika Zavratnik
Posebni in delikatni: plesni, večerni in drugi
Naučeni, vodeni ali spontani plesi so pogosta sestavina družabnih in političnih dogodkov, pa tudi druženja ob zaključenih delih in praznikih. Posebno skupino pomenijo odrski plesi, ki jih izvajajo profesionalni plesalci. Eden takih plesov je balet, z njim pa so povezani posebni baletni čevlji, ki ohranjajo obliko iz 18. stoletja. Baletni čevlji so vplivali na brezpetno obutev za ples v 19. stoletju in tudi na sodobne balerinke.
Sodobni družabni plesi ter plesi za vadbo, nastope in tekmovanja so priljubljeni in raznovrstni. Plesna obutev za standardne, latinsko-ameriške, folklorne, klubske, ulične in druge plese je zato močno razčlenjena, saj mora podpirati različna ritmična gibanja. Vsaj nekateri plesni čevlji zadostijo še drugim večernim in slavnostnim prireditvam ter nastopom. Večinoma že z obliko, barvo in materiali sporočajo izjemno rabo. Izhajajo iz klasično elegantnih oblik. Drugi za te namene raje izberejo izrazito modne ali ekstravagantne čevlje, izdelke prestižnih blagovnih znamk ali priznanih izdelovalcev.
Posebni in delikatni: plesni, večerni in drugi
Naučeni, vodeni ali spontani plesi so pogosta sestavina družabnih in političnih dogodkov, pa tudi druženja ob zaključenih delih in praznikih. Posebno skupino pomenijo odrski plesi, ki jih izvajajo profesionalni plesalci. Eden takih plesov je balet, z njim pa so povezani posebni baletni čevlji, ki ohranjajo obliko iz 18. stoletja. Baletni čevlji so vplivali na brezpetno obutev za ples v 19. stoletju in tudi na sodobne balerinke.
Sodobni družabni plesi ter plesi za vadbo, nastope in tekmovanja so priljubljeni in raznovrstni. Plesna obutev za standardne, latinsko-ameriške, folklorne, klubske, ulične in druge plese je zato močno razčlenjena, saj mora podpirati različna ritmična gibanja. Vsaj nekateri plesni čevlji zadostijo še drugim večernim in slavnostnim prireditvam ter nastopom. Večinoma že z obliko, barvo in materiali sporočajo izjemno rabo. Izhajajo iz klasično elegantnih oblik. Drugi za te namene raje izberejo izrazito modne ali ekstravagantne čevlje, izdelke prestižnih blagovnih znamk ali priznanih izdelovalcev.
Cokle
Cokle so leseno obuvalo razširjeno po vsem svetu. Lahko so izdolbene iz enega kosa lesa, lahko pa so leseni le podplati, vrhnji del pa je iz rastlinja, usnja ali tekstila, bodisi da gre za enostavne trakove ali prekrite prstne ali/ in petne dele stopala. Cokle so samostojno obuvalo ali zaščitno “nadobuvalo”. Zato je razmejitev med coklami in drugimi obuvali včasih težko določljiva.
V mnogih kulturah so cokle tradicionalno obuvalo revnih, saj so enostavne za izdelavo, so vzdržljive in poceni. Od tod izvira konotacija revščine, material sam pa jim je dodal še okornost in glasnost. Kot samostojno obuvalo za zaščito nog so lesene cokle od 12. stoletja dalje nosili kmetje po vsej Evropi pri delu in na zahtevnih poteh. V 19. stoletju so jih začeli opuščati zaradi dostopnosti drugih obuval. Cokle za zaščito nog so nosili tudi industrijski delavci v tovarnah. Lesene podplate na lesenih ali kovinskih distančnikih, z jermeni pritrjene na obuto nogo, so premožni ljudje uporabljali med 14. in 18. stoletjem za zaščito oblačil in obutve pred umazanijo in mokroto. Dvignjena lesena obuvala so bila iz azijskih dežel prek Španije posredovana v Evropo. A v azijskih in tudi afriških deželah so bila to okrašena in prestižna obuvala elit
in vladarjev, ki so se tako predvsem dvignili od tal in nad množice. Cokle so bile ponovno odkrite v 70. letih 20. stoletja. Pomen udobnega in zdravega obuvala za nekatere poklice in za prosti čas so – ob uvedbi drugih materialov – ohranile do danes.
Cokle
Cokle so leseno obuvalo razširjeno po vsem svetu. Lahko so izdolbene iz enega kosa lesa, lahko pa so leseni le podplati, vrhnji del pa je iz rastlinja, usnja ali tekstila, bodisi da gre za enostavne trakove ali prekrite prstne ali/ in petne dele stopala. Cokle so samostojno obuvalo ali zaščitno “nadobuvalo”. Zato je razmejitev med coklami in drugimi obuvali včasih težko določljiva.
V mnogih kulturah so cokle tradicionalno obuvalo revnih, saj so enostavne za izdelavo, so vzdržljive in poceni. Od tod izvira konotacija revščine, material sam pa jim je dodal še okornost in glasnost. Kot samostojno obuvalo za zaščito nog so lesene cokle od 12. stoletja dalje nosili kmetje po vsej Evropi pri delu in na zahtevnih poteh. V 19. stoletju so jih začeli opuščati zaradi dostopnosti drugih obuval. Cokle za zaščito nog so nosili tudi industrijski delavci v tovarnah. Lesene podplate na lesenih ali kovinskih distančnikih, z jermeni pritrjene na obuto nogo, so premožni ljudje uporabljali med 14. in 18. stoletjem za zaščito oblačil in obutve pred umazanijo in mokroto. Dvignjena lesena obuvala so bila iz azijskih dežel prek Španije posredovana v Evropo. A v azijskih in tudi afriških deželah so bila to okrašena in prestižna obuvala elit
in vladarjev, ki so se tako predvsem dvignili od tal in nad množice. Cokle so bile ponovno odkrite v 70. letih 20. stoletja. Pomen udobnega in zdravega obuvala za nekatere poklice in za prosti čas so – ob uvedbi drugih materialov – ohranile do danes.
Boutique Vodeb – modno čevljarstvo
Po čevljarski obrti dobro poznana družina Vodeb, ki ob Šuštarskem mostu v Stari Ljubljani ročno izdeluje obutev po meri Ljubljančanov, lahko svojo prepletenost s čevljarstvom šteje že v štirih generacijah. Družinsko poslanstvo je začel Maksimilijan Vodeb v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, nadaljeval ga je Ivan, prevzel Vladimir, sedaj pa je v obrt vključen tudi Nejc, Vladimirjev sin.
Botique Vodeb, kjer danes na leto izdelajo več sto čevljev narejenih po merah in željah ljudi, Ljubljančane že skoraj pet desetletij pozdravlja na svoji ikonični lokaciji ob Šuštarskem mostu. Tam se prepletajo znanje, ideje in zagon treh živih generacij, ki so prava zakladnica znanja, s skupnimi močmi pa ustrežejo tudi najbolj zahtevnim željam.
Biti čevljarski mojster zahteva veliko več kot le tehnično znanje in spretne roke. Pravi šuštar posluša in presodi ljudi, jim svetuje, se prilagaja in poskuša ustreči željam. Poleg muhavosti človeškega karakterja pa pravi čevljarski mojster presoja in izbira tudi med mnogovrstnimi materiali, oblikami, modeli, tehnikami in priložnostmi. Čevljarske dejavnosti družine Vodeb so tako poleg trgovine in delavnice močno vpete tudi v ljubljansko kulturno sfero. Nobena skrivnost ni, da so ravno pod njihovimi rokami nastali čevlji za marsikatero predstavo v ljubljanskih gledališčih, da se v njihovih arhivih skrivajo obrisi stopal mnogih slovenskih igralcev in da so prenekateri par čevljev izdelali po idejah slovitega kostumografa Alana Hranitelja. V zadnjih letih sodelujejo tudi z muzeji.
Veronika Zavratnik
Boutique Vodeb – modno čevljarstvo
Po čevljarski obrti dobro poznana družina Vodeb, ki ob Šuštarskem mostu v Stari Ljubljani ročno izdeluje obutev po meri Ljubljančanov, lahko svojo prepletenost s čevljarstvom šteje že v štirih generacijah. Družinsko poslanstvo je začel Maksimilijan Vodeb v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, nadaljeval ga je Ivan, prevzel Vladimir, sedaj pa je v obrt vključen tudi Nejc, Vladimirjev sin.
Botique Vodeb, kjer danes na leto izdelajo več sto čevljev narejenih po merah in željah ljudi, Ljubljančane že skoraj pet desetletij pozdravlja na svoji ikonični lokaciji ob Šuštarskem mostu. Tam se prepletajo znanje, ideje in zagon treh živih generacij, ki so prava zakladnica znanja, s skupnimi močmi pa ustrežejo tudi najbolj zahtevnim željam.
Biti čevljarski mojster zahteva veliko več kot le tehnično znanje in spretne roke. Pravi šuštar posluša in presodi ljudi, jim svetuje, se prilagaja in poskuša ustreči željam. Poleg muhavosti človeškega karakterja pa pravi čevljarski mojster presoja in izbira tudi med mnogovrstnimi materiali, oblikami, modeli, tehnikami in priložnostmi. Čevljarske dejavnosti družine Vodeb so tako poleg trgovine in delavnice močno vpete tudi v ljubljansko kulturno sfero. Nobena skrivnost ni, da so ravno pod njihovimi rokami nastali čevlji za marsikatero predstavo v ljubljanskih gledališčih, da se v njihovih arhivih skrivajo obrisi stopal mnogih slovenskih igralcev in da so prenekateri par čevljev izdelali po idejah slovitega kostumografa Alana Hranitelja. V zadnjih letih sodelujejo tudi z muzeji.
Veronika Zavratnik
Škornji
So skupina obuval, ki pokrivajo stopalo, gleženj in spodnji del noge, lahko pa segajo tudi prek kolena. Razvoj škornjev izhaja iz zaščitne rabe dveh živalskih kož, ovitih in prevezanih okoli stopal, gležnjev in meč. Dvodelno obuvalo (čevelj in golenica ali ovojki) ni le predhodnik škornja, občasno je tudi praktična vzporedna oblika. Med škornji in čevlji so t. i. polškornji ali visoki čevlji, gležnjarji itd.
Simbolni pomeni škornja so dominantnost, moč, moškost, kajti škornji so bili praviloma obuvalo moških, z izjemo kožnatih obuval v mrzlih polarnih razmerah. Spremljali so njihove najbolj ogrožujoče aktivnosti: lov, jezdenje, vojaško urjenje, pohode in bojevanje. Ženske so pred 19. stoletjem obule (moške) škornje le za ježo. Značaj ženskosti so pridobili tesno oprijeti ženski polškorenjci 19. stoletja, ki so v imenu spodobnosti pokrivali nogo, a naredili stopala in gležnje še bolj opazne in privlačne. V 20. stoletju so škornji pomemben del garderobe pri določenih športih, poklicih in hobijih, neugodnih vremenskih razmerah in v hladnih klimatskih pasovih. Kot modno obuvalo so od 60. let dalje pogosteje žensko kot moško obuvalo. Označujejo videz nekaterih subkultur, v specifičnih oblikah pa so lahko del fetišističnih oboževanj.
Škornji
So skupina obuval, ki pokrivajo stopalo, gleženj in spodnji del noge, lahko pa segajo tudi prek kolena. Razvoj škornjev izhaja iz zaščitne rabe dveh živalskih kož, ovitih in prevezanih okoli stopal, gležnjev in meč. Dvodelno obuvalo (čevelj in golenica ali ovojki) ni le predhodnik škornja, občasno je tudi praktična vzporedna oblika. Med škornji in čevlji so t. i. polškornji ali visoki čevlji, gležnjarji itd.
Simbolni pomeni škornja so dominantnost, moč, moškost, kajti škornji so bili praviloma obuvalo moških, z izjemo kožnatih obuval v mrzlih polarnih razmerah. Spremljali so njihove najbolj ogrožujoče aktivnosti: lov, jezdenje, vojaško urjenje, pohode in bojevanje. Ženske so pred 19. stoletjem obule (moške) škornje le za ježo. Značaj ženskosti so pridobili tesno oprijeti ženski polškorenjci 19. stoletja, ki so v imenu spodobnosti pokrivali nogo, a naredili stopala in gležnje še bolj opazne in privlačne. V 20. stoletju so škornji pomemben del garderobe pri določenih športih, poklicih in hobijih, neugodnih vremenskih razmerah in v hladnih klimatskih pasovih. Kot modno obuvalo so od 60. let dalje pogosteje žensko kot moško obuvalo. Označujejo videz nekaterih subkultur, v specifičnih oblikah pa so lahko del fetišističnih oboževanj.
Sandali
Najstarejše obuvalo vročih klimatskih okolij ščiti le spodnji del stopala. V najbolj enostavni obliki gre za podplat iz usnja, rastlinskih vlaken, listov, stebel, lahko pa tudi lesa ali kovine, ki je s trakovi pritrjen na stopalo. Če so podplati leseni, jih je težko ločiti od cokel.
Po sestavi so lahko sandali enostavni ali kompleksni; preprosti ali dovršeni so tudi materiali in okrasje. Odvisno od tega, komu so namenjeni. Trakovi za pritrjevanje na stopalo so nameščeni med prsti in prek narta na različne načine; samo nekateri sandali imajo tudi zanko ali kapico za peto oz. prste ali trakove za ovijanje okoli gležnjev in meč.
So izhodiščno obuvalo v vseh klasičnih civilizacijah severne Afrike, Srednjega vzhoda in južne Evrope, pa tudi v predkolonizirani Afriki in Latinski Ameriki. Zelo priljubljeni so v vseh azijskih kulturah, kjer se obuvala sezuvajo pred vstopom v dom ali tempelj. Severni deli kontinentov sandal zaradi mrzle klime seveda ne poznajo. Tudi Evropa jih je po propadu rimskega imperija opustila in jih ponovno “odkrila” šele v 20. stoletju. Modni ženski sandali z nizko ali visoko peto razkrivajo gola stopala in so lahko vir erotičnih občudovanj. Po drugi strani gre za enostavna in udobna poletna obuvala za oba spola in za vse starosti, ki jih je modna industrija napaberkovala z zajemanjem iz mnogih kulturnih okolij.
Sandali
Najstarejše obuvalo vročih klimatskih okolij ščiti le spodnji del stopala. V najbolj enostavni obliki gre za podplat iz usnja, rastlinskih vlaken, listov, stebel, lahko pa tudi lesa ali kovine, ki je s trakovi pritrjen na stopalo. Če so podplati leseni, jih je težko ločiti od cokel.
Po sestavi so lahko sandali enostavni ali kompleksni; preprosti ali dovršeni so tudi materiali in okrasje. Odvisno od tega, komu so namenjeni. Trakovi za pritrjevanje na stopalo so nameščeni med prsti in prek narta na različne načine; samo nekateri sandali imajo tudi zanko ali kapico za peto oz. prste ali trakove za ovijanje okoli gležnjev in meč.
So izhodiščno obuvalo v vseh klasičnih civilizacijah severne Afrike, Srednjega vzhoda in južne Evrope, pa tudi v predkolonizirani Afriki in Latinski Ameriki. Zelo priljubljeni so v vseh azijskih kulturah, kjer se obuvala sezuvajo pred vstopom v dom ali tempelj. Severni deli kontinentov sandal zaradi mrzle klime seveda ne poznajo. Tudi Evropa jih je po propadu rimskega imperija opustila in jih ponovno “odkrila” šele v 20. stoletju. Modni ženski sandali z nizko ali visoko peto razkrivajo gola stopala in so lahko vir erotičnih občudovanj. Po drugi strani gre za enostavna in udobna poletna obuvala za oba spola in za vse starosti, ki jih je modna industrija napaberkovala z zajemanjem iz mnogih kulturnih okolij.
Obuti v Swanovem svetu.
Študenti dodiplomskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so pri predmetu Študije mode in oblačenja raziskovali različne kontekste obuval, obuvanja in sezuvanja ter njihove pomene. Razvili so tri projekte, v katerih z različnimi pristopi in mediji podajajo lastna doživetja, razmišljanja, poglede in ugotovitve o pomenu in vlogi obuval, obuvanja in sezuvanja. Nastali trije sklopi zaključnih del: knjiga, diptihi fotografij in videi. Knjiga Spomini skozi korake predstavlja osebne zgodbe, spomine in izkušnje, ki so jih zapisali študenti in njihovi dedki, babice ali drugi sorodniki v povezavi z obuvali. Knjiga, kjer razprto polo sooblikujeta dve zgodbi - študentke ne eni strani in njene babice ali dedka oz. nekega drugega sorodnika na drugi, razkriva medgeneracijske večplastnosti, povezovanja in razlikovanja. Vsak zase predstavita obuvalo, ki je za njiju posebnega pomena, ki nosi spomin ali pa je povezano s posebno izkušnjo ali doživetjem. Zapisi sodelujočih razkrivajo, da smo na nekatera obuvala bolj navezani, nosimo jih dlje časa kot druga, jih popravljamo, čuvamo, da bi jih lahko nosil čim dlje ali pa jih preprosto hranimo, ker imajo poseben pomen. Do njih vzpostavljamo tesnejši stik in imamo močan čustveni odnos. Kot zanimivost lahko izpostavimo, da se mnogo zgodb veže prav na športne copate – ne zgolj pri študentih, ampak tudi pri starih starših.
Fotografski diptihi Moji ‒ tvoji izpostavljajo medgeneracijski dialog in predstavljajo repertoar čevljev dveh generacij predstavljenih skozi različne vizualne zgodbe – diptihe.
V videih študenti obravnavajo izbrane družbeno kulturne tematike, povezane z obuvali, obuvanjem, sezuvanjem in jih skozi lastna razmišljanja, zapažanja in ugotovitve interpetirajo v obliki vizualno-zvočnih zapisov.
Elena Fajt
Mentorica: prof. Elena Fajt
Sodelujoči študentje: Lara Banovac, Maša Brna, Ines Čeperlin, Neža Dobrovoljc, Manca Drusany, Zorica Gjorgievska, Neja Hladnik, Pia Hočevar Mucić, Eva Jež, Neža Knific, Kristi Komel, Anamarija Lah, Lovro Lukić, Patricija Maršnak, Anita Miklavčič, Tjaša Mikložič, Maja Milovanović,
Hana Podvršič, Ula Pogorevčnik, Neža Simčič, Milena Zemljič, Neja Žgavec
Fotograf diptihiov Moji – tvoji : Teotim Logar
Obuti v Swanovem svetu.
Študenti dodiplomskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so pri predmetu Študije mode in oblačenja raziskovali različne kontekste obuval, obuvanja in sezuvanja ter njihove pomene. Razvili so tri projekte, v katerih z različnimi pristopi in mediji podajajo lastna doživetja, razmišljanja, poglede in ugotovitve o pomenu in vlogi obuval, obuvanja in sezuvanja. Nastali trije sklopi zaključnih del: knjiga, diptihi fotografij in videi. Knjiga Spomini skozi korake predstavlja osebne zgodbe, spomine in izkušnje, ki so jih zapisali študenti in njihovi dedki, babice ali drugi sorodniki v povezavi z obuvali. Knjiga, kjer razprto polo sooblikujeta dve zgodbi - študentke ne eni strani in njene babice ali dedka oz. nekega drugega sorodnika na drugi, razkriva medgeneracijske večplastnosti, povezovanja in razlikovanja. Vsak zase predstavita obuvalo, ki je za njiju posebnega pomena, ki nosi spomin ali pa je povezano s posebno izkušnjo ali doživetjem. Zapisi sodelujočih razkrivajo, da smo na nekatera obuvala bolj navezani, nosimo jih dlje časa kot druga, jih popravljamo, čuvamo, da bi jih lahko nosil čim dlje ali pa jih preprosto hranimo, ker imajo poseben pomen. Do njih vzpostavljamo tesnejši stik in imamo močan čustveni odnos. Kot zanimivost lahko izpostavimo, da se mnogo zgodb veže prav na športne copate – ne zgolj pri študentih, ampak tudi pri starih starših.
Fotografski diptihi Moji ‒ tvoji izpostavljajo medgeneracijski dialog in predstavljajo repertoar čevljev dveh generacij predstavljenih skozi različne vizualne zgodbe – diptihe.
V videih študenti obravnavajo izbrane družbeno kulturne tematike, povezane z obuvali, obuvanjem, sezuvanjem in jih skozi lastna razmišljanja, zapažanja in ugotovitve interpetirajo v obliki vizualno-zvočnih zapisov.
Elena Fajt
Mentorica: prof. Elena Fajt
Sodelujoči študentje: Lara Banovac, Maša Brna, Ines Čeperlin, Neža Dobrovoljc, Manca Drusany, Zorica Gjorgievska, Neja Hladnik, Pia Hočevar Mucić, Eva Jež, Neža Knific, Kristi Komel, Anamarija Lah, Lovro Lukić, Patricija Maršnak, Anita Miklavčič, Tjaša Mikložič, Maja Milovanović,
Hana Podvršič, Ula Pogorevčnik, Neža Simčič, Milena Zemljič, Neja Žgavec
Fotograf diptihiov Moji – tvoji : Teotim Logar
Alpina x generation Z, slovenski dizajn izven okvirjev
Študenti študijskih programov Tehnologije tekstilnega oblikovanja in Inženirsko oblikovanje izdelkov na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru so sodelovali pri razvoju obutve za žirovsko podjetje Alpina. Prav načrtovanje razstave Bosi. Obuti. Sezuti. je bilo povod za sodelovanje z modno industrijo in za oblikovanje obutve, s čimer so se študenti ukvarjali v študijskem letu 2018/2019.
Pomemben vidik sodelovanja predstavlja združevanje teoretičnih znanj in praktičnih izkušenj, ki so jih študentje pridobili v posameznih fazah razvoja projekta. Na ekskurziji v žirovskem podjetju so študenti prejeli nekaj ključnih podatkov o zgodovini in delovanju skupine Alpina, o trgih, kjer so prisotni in o marketinških strategijah. Prav tako so z ogledom strojnega parka dobili vpogled v proces razvoja izdelkov, razpoložljivost tehnologij in materialov.
Podano izhodišče oblikovanja je nudilo neobremenjen pristop z edino omejitvijo, da je čevelj nosljiv. To je zahtevalo poglobljeno raziskavo, kreativni razvoj idej in prototipov ter tesno sodelovanje z razvojniki obutve. Ob analizi trga, materialov in razpoložljivih tehnologij je v sodelovanju s čevljarskimi strokovnjaki po nekaj posvetih nastala serija obutve, poimenovana Alpina x generation Z, slovenski dizajn izven okvirjev. Kreativni pristop in izkušnje zaposlenih so izoblikovali ponudbo obutve, ki je študentom dala nov pogled na področje oblikovanja za modno industrijo, podjetju Alpina pa to predstavlja pomemben vidik sodelovanja z mladimi, z možnostjo pridobivanja novih mladih kadrov.
Izdelki so bili razstavljeni na Meseca oblikovanja 2019 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, pred tem, v manjšem obsegu, tudi na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Študenti so dobili priznanje za perspektivne na področju oblikovanja.
Sonja Šterman
Vodja projekta in mentorica: doc. dr. Sonja Šterman, v sodelovanju z doc. dr. Jasminom Kaljunom in dr. Andrejem Cuparjem
Sodelujoči študenti:
dodiplomske stopnje Tehnologije tekstilnega oblikovanja: Anja Stajnko, Mergime Rexhaj, Jan Sadek, Monika Kuharič, Barbara Pučko, Jasna Štampfer;
študentki iz Srbije na Ceepus izmenjavi: Tijana Todorović, Milica Kosanovič;
študenti magistrske stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov: Mirnes Bajić, Nejc Dornik, Aleš Gradišnik, Monika Hudournik, Rok Kladnik, Uroš Rozmarič, Metod Levart, Vesna Zadravec
Sodelujoči pri razvoju in izdelavi modelov iz podjetja Alpina: Andreja Kopač, Jana Kavčič, Damijan Gantar, Marjeta Sporiš, Irena Strel, Urška Pagon, Tit Ivančič, Nives Markelj, Polona Eržen, Rebeka Snoj, Anja Jurjevčič
Alpina x generation Z, slovenski dizajn izven okvirjev
Študenti študijskih programov Tehnologije tekstilnega oblikovanja in Inženirsko oblikovanje izdelkov na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru so sodelovali pri razvoju obutve za žirovsko podjetje Alpina. Prav načrtovanje razstave Bosi. Obuti. Sezuti. je bilo povod za sodelovanje z modno industrijo in za oblikovanje obutve, s čimer so se študenti ukvarjali v študijskem letu 2018/2019.
Pomemben vidik sodelovanja predstavlja združevanje teoretičnih znanj in praktičnih izkušenj, ki so jih študentje pridobili v posameznih fazah razvoja projekta. Na ekskurziji v žirovskem podjetju so študenti prejeli nekaj ključnih podatkov o zgodovini in delovanju skupine Alpina, o trgih, kjer so prisotni in o marketinških strategijah. Prav tako so z ogledom strojnega parka dobili vpogled v proces razvoja izdelkov, razpoložljivost tehnologij in materialov.
Podano izhodišče oblikovanja je nudilo neobremenjen pristop z edino omejitvijo, da je čevelj nosljiv. To je zahtevalo poglobljeno raziskavo, kreativni razvoj idej in prototipov ter tesno sodelovanje z razvojniki obutve. Ob analizi trga, materialov in razpoložljivih tehnologij je v sodelovanju s čevljarskimi strokovnjaki po nekaj posvetih nastala serija obutve, poimenovana Alpina x generation Z, slovenski dizajn izven okvirjev. Kreativni pristop in izkušnje zaposlenih so izoblikovali ponudbo obutve, ki je študentom dala nov pogled na področje oblikovanja za modno industrijo, podjetju Alpina pa to predstavlja pomemben vidik sodelovanja z mladimi, z možnostjo pridobivanja novih mladih kadrov.
Izdelki so bili razstavljeni na Meseca oblikovanja 2019 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, pred tem, v manjšem obsegu, tudi na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Študenti so dobili priznanje za perspektivne na področju oblikovanja.
Sonja Šterman
Vodja projekta in mentorica: doc. dr. Sonja Šterman, v sodelovanju z doc. dr. Jasminom Kaljunom in dr. Andrejem Cuparjem
Sodelujoči študenti:
dodiplomske stopnje Tehnologije tekstilnega oblikovanja: Anja Stajnko, Mergime Rexhaj, Jan Sadek, Monika Kuharič, Barbara Pučko, Jasna Štampfer;
študentki iz Srbije na Ceepus izmenjavi: Tijana Todorović, Milica Kosanovič;
študenti magistrske stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov: Mirnes Bajić, Nejc Dornik, Aleš Gradišnik, Monika Hudournik, Rok Kladnik, Uroš Rozmarič, Metod Levart, Vesna Zadravec
Sodelujoči pri razvoju in izdelavi modelov iz podjetja Alpina: Andreja Kopač, Jana Kavčič, Damijan Gantar, Marjeta Sporiš, Irena Strel, Urška Pagon, Tit Ivančič, Nives Markelj, Polona Eržen, Rebeka Snoj, Anja Jurjevčič
Dodatki za še večjo zaščito in udobje
Poleg osnovnih tipov obuval je še nekaj skupin oblačilnih dodatkov, ki so v tesni povezavi s pokrivanjem stopal in višjih delov nog. Razvoj nekaterih je prepleten z razvojem obuval, čeprav lahko imajo tudi samostojno obliko. Nekateri bolj ščitijo nogo, pa so vendar tudi obuvalo in oblačilo (nogavice in njihovi predhodniki, ovojki, gamaše in golenice ...), druge pa so oblika (nad)obuval, ki ščitijo obuvala pred mokroto, mrazom in umazanijo, obenem pa varujejo tudi nogo (galoše, snežke, cokli, škornji).
Dodatki za še večjo zaščito in udobje
Poleg osnovnih tipov obuval je še nekaj skupin oblačilnih dodatkov, ki so v tesni povezavi s pokrivanjem stopal in višjih delov nog. Razvoj nekaterih je prepleten z razvojem obuval, čeprav lahko imajo tudi samostojno obliko. Nekateri bolj ščitijo nogo, pa so vendar tudi obuvalo in oblačilo (nogavice in njihovi predhodniki, ovojki, gamaše in golenice ...), druge pa so oblika (nad)obuval, ki ščitijo obuvala pred mokroto, mrazom in umazanijo, obenem pa varujejo tudi nogo (galoše, snežke, cokli, škornji).
Boleče in izgubljene noge
Ne boleče in ne izgubljene noge niso le stvar starejše generacije, vsaj slednje lahko že v zgodnji mladosti vplivajo na življenjske odločitve in življenja njihovih družin. V splošnem pa se tegobe z bolečimi nogami potencirajo z leti in drugimi primarnimi bolezenskimi stanji, npr. sladkorno boleznijo. Ortopedska pomagala in prilagojena obuvala zaradi udobja pogosto nadomestijo nekdanjo izbiro modnih in elegantnih obuval. Olajšanje in mobilnost sta pač vrednejši nadomestek težavno lepega. Aktualno potrebo številnih kupcev so proizvajalci umestili v svoje redne proizvodne linije.
Boleče in izgubljene noge
Ne boleče in ne izgubljene noge niso le stvar starejše generacije, vsaj slednje lahko že v zgodnji mladosti vplivajo na življenjske odločitve in življenja njihovih družin. V splošnem pa se tegobe z bolečimi nogami potencirajo z leti in drugimi primarnimi bolezenskimi stanji, npr. sladkorno boleznijo. Ortopedska pomagala in prilagojena obuvala zaradi udobja pogosto nadomestijo nekdanjo izbiro modnih in elegantnih obuval. Olajšanje in mobilnost sta pač vrednejši nadomestek težavno lepega. Aktualno potrebo številnih kupcev so proizvajalci umestili v svoje redne proizvodne linije.
Sezute zgodbe
Navada sezuvanja zunanjih obuval pred vstopom v dom je pogosta, ni pa povsem samoumevna – ne z vidika zgodovinskega razvoja in ne z vidika različnih okolij. Razloga za sezuvanje sta povečini dva: udobje in higiena. Pridruži se lahko še skrb za varovanje talnih oblog pred poškodbami. Copati in druga hišna obuvala so navadno iz mehkejših materialov, posebej mlajše generacije pa se po toplih, mehkih ali gladkih domačih tleh še raje kot v copatih gibljejo bosi ali obuti le v nogavice. Navada tudi goste sezuti in jim ponuditi nadomestna obuvala, ni nova in ni zares slovenska posebnost, saj jo poznajo tudi v drugih delih sveta. Pogosto je izraz skrbi za higieno, a tudi skrbi za udobje gosta. Ker pa je sezuvanje včasih dojeto kot intimno dejanje ali vprašanje spoštljivosti (do gosta ali do gostitelja), se ga ne držijo povsod.
Sezute zgodbe
Navada sezuvanja zunanjih obuval pred vstopom v dom je pogosta, ni pa povsem samoumevna – ne z vidika zgodovinskega razvoja in ne z vidika različnih okolij. Razloga za sezuvanje sta povečini dva: udobje in higiena. Pridruži se lahko še skrb za varovanje talnih oblog pred poškodbami. Copati in druga hišna obuvala so navadno iz mehkejših materialov, posebej mlajše generacije pa se po toplih, mehkih ali gladkih domačih tleh še raje kot v copatih gibljejo bosi ali obuti le v nogavice. Navada tudi goste sezuti in jim ponuditi nadomestna obuvala, ni nova in ni zares slovenska posebnost, saj jo poznajo tudi v drugih delih sveta. Pogosto je izraz skrbi za higieno, a tudi skrbi za udobje gosta. Ker pa je sezuvanje včasih dojeto kot intimno dejanje ali vprašanje spoštljivosti (do gosta ali do gostitelja), se ga ne držijo povsod.
Obutost, sezutost, bosost ...
skozi razgaljene pripovedi
O obutosti, sezutosti, bososti smo v študijskem letu 2018/2019 razmišljali tudi v okviru pedagoškega procesa na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pri predmetu Družbena razmerja v Sloveniji in pri vajah predmeta Etnologija Slovenije 2.
Od široko zastavljenega izhodiščnega vpogleda v tematiko obuval in obuvanja oziroma sezuvanja so na poti k lastnim raziskovalnim temam študenti svoj fokus predvsem ožali in ga hkrati usmerjali na druge in tudi nase. Dobili so namreč dvojno nalogo: vsakdo naj bi na izbrano temo opravil en pogovor s sogovornikom, obenem pa o isti temi razmislil tudi sam zase in avtoetnografsko spisal esej.
Cilj sprotnih deljenj vtisov, pričevanj, mnenj in opazk med študenti je bil predvsem metodološki, saj so študenti z lastno izkušnjo spoznavali, kako so vsakokratne pripovedi in srečevanja vedno in nujno delni, predvsem pa določeni s tolikšno mero zaupnosti, kot si jo vsakdo vsakokrat izbere. Da vedno in nujno kot ljudje torej delimo le
tisto in tako, kar in kolikor se odločimo in s tem ter tako soustvarjamo ne le delne in okrnjene pripovedi, ampak predvsem medsebojna razmerja.
S prvoosebnim deljenjem lastnih izkušenj, mnenj in sodb smo tako prihajali tudi v stik z izkušnjo, kako je »biti (etnologov/antropologov) sogovornik«, in obenem zaznavali, kakšno težo in pomen imata opazovanje (z udeležbo ali brez nje) in upoštevanje s pogovori povezanega konteksta.
Študentske pisne naloge so nekakšne zbirke teh presoj, kaj povedati oziroma ne o sebi, koliko se razkriti, zaradi česar se še kako dotikajo nematerialnih vidikov kulture, torej odnosa do obuval, obutosti, sezutosti, bososti, rabe rabljenega ... vrednotenj, prepričanj, skrivanj in razgaljanj predsodkov in idej, ki sploh tkejo družbeno tkivo in družbena razmerja v Sloveniji.
Mateja Habinc
Mentorica: izr. prof. dr. Mateja Habinc
Sodelujoči študentje: Maja Apat, Enja Grabrijan, Kleja Gregorinčič, Danaja Inkret, Laura Kolšek, Maruša Kosi, Tina Krašovic, Tamara Lončarić, Sara Lotrič, Pia Magister, Maruša Marn Eržen, Tanja Planinšek, Mija Repenšek, Katarina Sosič, Nuša Šerbec, Robin Tigran Keršmanc
Mentorica: asist. dr. Tadeja Primožič, v sodelovanju z asist. Veroniko Zavratnik
Sodelujoči študentje: Anuša Babuder, Tina Bajželj, Mitja Brglez, Sebastjan Brumat, Julija Cerar, Sara Ćosić, Katarina Dolničar, Živa Gornik, Liza Guštin, Dea Herenda Velikonja, Aneja Kralj, Pia Krampl, Tisa Kučan Lah, Žan Marzel, Anabela Mišeljić, Blaž Mugerli, Petra Novljan, Lorena Praprotnik, Sebastjan Pregl, Sabina Prica, Špela Prinčič, Gašper Raušl, Nataša Roter, Klara Simčič, Nina Šafer, Tomaž Šinigoj, Lana Turnšek, Nika Vajnhandl, Nika Zorman Jostl, Hana Zupan
Obutost, sezutost, bosost ...
skozi razgaljene pripovedi
O obutosti, sezutosti, bososti smo v študijskem letu 2018/2019 razmišljali tudi v okviru pedagoškega procesa na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pri predmetu Družbena razmerja v Sloveniji in pri vajah predmeta Etnologija Slovenije 2.
Od široko zastavljenega izhodiščnega vpogleda v tematiko obuval in obuvanja oziroma sezuvanja so na poti k lastnim raziskovalnim temam študenti svoj fokus predvsem ožali in ga hkrati usmerjali na druge in tudi nase. Dobili so namreč dvojno nalogo: vsakdo naj bi na izbrano temo opravil en pogovor s sogovornikom, obenem pa o isti temi razmislil tudi sam zase in avtoetnografsko spisal esej.
Cilj sprotnih deljenj vtisov, pričevanj, mnenj in opazk med študenti je bil predvsem metodološki, saj so študenti z lastno izkušnjo spoznavali, kako so vsakokratne pripovedi in srečevanja vedno in nujno delni, predvsem pa določeni s tolikšno mero zaupnosti, kot si jo vsakdo vsakokrat izbere. Da vedno in nujno kot ljudje torej delimo le
tisto in tako, kar in kolikor se odločimo in s tem ter tako soustvarjamo ne le delne in okrnjene pripovedi, ampak predvsem medsebojna razmerja.
S prvoosebnim deljenjem lastnih izkušenj, mnenj in sodb smo tako prihajali tudi v stik z izkušnjo, kako je »biti (etnologov/antropologov) sogovornik«, in obenem zaznavali, kakšno težo in pomen imata opazovanje (z udeležbo ali brez nje) in upoštevanje s pogovori povezanega konteksta.
Študentske pisne naloge so nekakšne zbirke teh presoj, kaj povedati oziroma ne o sebi, koliko se razkriti, zaradi česar se še kako dotikajo nematerialnih vidikov kulture, torej odnosa do obuval, obutosti, sezutosti, bososti, rabe rabljenega ... vrednotenj, prepričanj, skrivanj in razgaljanj predsodkov in idej, ki sploh tkejo družbeno tkivo in družbena razmerja v Sloveniji.
Mateja Habinc
Mentorica: izr. prof. dr. Mateja Habinc
Sodelujoči študentje: Maja Apat, Enja Grabrijan, Kleja Gregorinčič, Danaja Inkret, Laura Kolšek, Maruša Kosi, Tina Krašovic, Tamara Lončarić, Sara Lotrič, Pia Magister, Maruša Marn Eržen, Tanja Planinšek, Mija Repenšek, Katarina Sosič, Nuša Šerbec, Robin Tigran Keršmanc
Mentorica: asist. dr. Tadeja Primožič, v sodelovanju z asist. Veroniko Zavratnik
Sodelujoči študentje: Anuša Babuder, Tina Bajželj, Mitja Brglez, Sebastjan Brumat, Julija Cerar, Sara Ćosić, Katarina Dolničar, Živa Gornik, Liza Guštin, Dea Herenda Velikonja, Aneja Kralj, Pia Krampl, Tisa Kučan Lah, Žan Marzel, Anabela Mišeljić, Blaž Mugerli, Petra Novljan, Lorena Praprotnik, Sebastjan Pregl, Sabina Prica, Špela Prinčič, Gašper Raušl, Nataša Roter, Klara Simčič, Nina Šafer, Tomaž Šinigoj, Lana Turnšek, Nika Vajnhandl, Nika Zorman Jostl, Hana Zupan
Teva x NTF
Predstavljeni so rezultati sodelovanja med distributerjem obuval Teva v Sloveniji (Logos Trend) in študenti smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani v študijskem letu 2015/16. Pri predmetu Modni dodatki 1 so imeli študenti nalogo kreativno preoblikovati sandale Teva Originals. Namen je bil prikazati različne možnosti nadgradnje osnovnega obuvala preko različnih tehnik, kot so dodajanje tekstila, aplikacije, preoblikovanje podplatov, barvanje, tiskanje. Končni izdelki so bili predstavljeni kot modni dodatki kolekcij na zaključni študentski modni reviji, ki se je odvila na Ljubljanskem tednu mode (LJFW) aprila 2016 na Cankarjevi ploščadi v Ljubljani. Celoten proces preoblikovanja sandalov je bil predstavljen tudi na dogodku TEVA; DIY spring launcha v Antiq Palace maja 2016. Fotografije so kot poseben del projekta nastale v sodelovanju s študenti Visoke šole za storitve (VIST).
Petja Zorec
Mentorica: asist. Petja Zorec
Sodelujoči študenti: Neža Cigale, Tina Dovjak, Klara Dulc, Gašper Gajšek, Urš-
ka Medved, Ajda Rep, Barbara Sušnik, Sonja Tomić, Nina Žnidaršič
Fotografije: Oddelek za fotografijo Visoke šole za storitve (VIST)
Mentor: Primož Lukežič
Sodelujoči študenti: Urša Premik, Nina Smrekar, Jure Horvat
Teva x NTF
Predstavljeni so rezultati sodelovanja med distributerjem obuval Teva v Sloveniji (Logos Trend) in študenti smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani v študijskem letu 2015/16. Pri predmetu Modni dodatki 1 so imeli študenti nalogo kreativno preoblikovati sandale Teva Originals. Namen je bil prikazati različne možnosti nadgradnje osnovnega obuvala preko različnih tehnik, kot so dodajanje tekstila, aplikacije, preoblikovanje podplatov, barvanje, tiskanje. Končni izdelki so bili predstavljeni kot modni dodatki kolekcij na zaključni študentski modni reviji, ki se je odvila na Ljubljanskem tednu mode (LJFW) aprila 2016 na Cankarjevi ploščadi v Ljubljani. Celoten proces preoblikovanja sandalov je bil predstavljen tudi na dogodku TEVA; DIY spring launcha v Antiq Palace maja 2016. Fotografije so kot poseben del projekta nastale v sodelovanju s študenti Visoke šole za storitve (VIST).
Petja Zorec
Mentorica: asist. Petja Zorec
Sodelujoči študenti: Neža Cigale, Tina Dovjak, Klara Dulc, Gašper Gajšek, Urš-
ka Medved, Ajda Rep, Barbara Sušnik, Sonja Tomić, Nina Žnidaršič
Fotografije: Oddelek za fotografijo Visoke šole za storitve (VIST)
Mentor: Primož Lukežič
Sodelujoči študenti: Urša Premik, Nina Smrekar, Jure Horvat
Javni uspehi in dosežki
Obuvala, ki so sodelovala in mogoče imela tudi del zaslug pri dogodkih, ki jih posameznik in njegova okolica štejejo za vidni dosežek, so pogosto deležna posebnega odnosa okolice. Imajo nekakšen posebni sij in delujejo kot obeležje, dokaz, opredmeteni uspeh sam. Če gre pri tem za obuvala javnih osebnosti, niso več le nosilci osebnih in družinskih spominov uporabnikov. Sprožijo namreč čustveno obarvane spomine mnogih ljudi na isti dogodek, ki je bil tudi del njihovih življenj.
Javni uspehi in dosežki
Obuvala, ki so sodelovala in mogoče imela tudi del zaslug pri dogodkih, ki jih posameznik in njegova okolica štejejo za vidni dosežek, so pogosto deležna posebnega odnosa okolice. Imajo nekakšen posebni sij in delujejo kot obeležje, dokaz, opredmeteni uspeh sam. Če gre pri tem za obuvala javnih osebnosti, niso več le nosilci osebnih in družinskih spominov uporabnikov. Sprožijo namreč čustveno obarvane spomine mnogih ljudi na isti dogodek, ki je bil tudi del njihovih življenj.
Čevlji
Pokrivajo celo stopalo in segajo največ do gležnja. Začetek svojega razvoja imajo v enodelnih mokasinih in opankah, pri katerih kos kože ali usnja ovija podplat in stranske dele stopala in je z vrvicami ali trakovi pritrjeno nanj.
Ta enostavna oblika obuvala je običajna za čevlje klasičnih sredozemskih kultur in srednjeveške Evrope. Mehka obuvala iz usnja, polsti ali tekstila (t. i. “obrnjeni čevlji”) so brez pet in trdnega podplata; dopolnjuje jih lahko le posebej krojen trši podplat iz usnja ali lesa, pritrjen na obuto stopalo. Večinsko prebivalstvo se v vsem tem času pred mrazom varuje z ovojki iz kož ali blaga.
Izum lesenega kopita za čevlje v 15. stoletju je omogočil razvoj nekaterih vrst čevljev (npr. čevljev za natikanje) oz. njihovih delov (npr. trdega podplata in visokih pet). Oblikovne spremembe vključujejo tako barve kot materiale, obliko prstnih delov in pet, izrezov, načinov pritrjevanja in krašenja, a so v času nastanka le prestiž in vir ugleda bogatašev.
Največ oblikovnih inovacij, barvitosti in krasilnih dodatkov je bilo do konca 18. stoletja pri prestižnih moških čevljih. Ti so okrepili ugled njihovih nosilcev. Kasneje je njihove oblike narekovala praktičnost, funkcionalnost in zmernost oblik. Ženski čevlji so bili od konca 19. stoletja deležni osrednje pozornosti modnega diktata z estetiko na prvem mestu. V 19. in 20. stoletju se je namembnost moških in še v večji meri ženskih čevljev dodobra razčlenila v mrežo specifičnih oblik za različne vremenske razmere, za domače in javne prostore, različne vrste del, opravil in poklicev. In po drugi strani za različne športne in druge prostočasne aktivnosti.
Čevlji
Pokrivajo celo stopalo in segajo največ do gležnja. Začetek svojega razvoja imajo v enodelnih mokasinih in opankah, pri katerih kos kože ali usnja ovija podplat in stranske dele stopala in je z vrvicami ali trakovi pritrjeno nanj.
Ta enostavna oblika obuvala je običajna za čevlje klasičnih sredozemskih kultur in srednjeveške Evrope. Mehka obuvala iz usnja, polsti ali tekstila (t. i. “obrnjeni čevlji”) so brez pet in trdnega podplata; dopolnjuje jih lahko le posebej krojen trši podplat iz usnja ali lesa, pritrjen na obuto stopalo. Večinsko prebivalstvo se v vsem tem času pred mrazom varuje z ovojki iz kož ali blaga.
Izum lesenega kopita za čevlje v 15. stoletju je omogočil razvoj nekaterih vrst čevljev (npr. čevljev za natikanje) oz. njihovih delov (npr. trdega podplata in visokih pet). Oblikovne spremembe vključujejo tako barve kot materiale, obliko prstnih delov in pet, izrezov, načinov pritrjevanja in krašenja, a so v času nastanka le prestiž in vir ugleda bogatašev.
Največ oblikovnih inovacij, barvitosti in krasilnih dodatkov je bilo do konca 18. stoletja pri prestižnih moških čevljih. Ti so okrepili ugled njihovih nosilcev. Kasneje je njihove oblike narekovala praktičnost, funkcionalnost in zmernost oblik. Ženski čevlji so bili od konca 19. stoletja deležni osrednje pozornosti modnega diktata z estetiko na prvem mestu. V 19. in 20. stoletju se je namembnost moških in še v večji meri ženskih čevljev dodobra razčlenila v mrežo specifičnih oblik za različne vremenske razmere, za domače in javne prostore, različne vrste del, opravil in poklicev. In po drugi strani za različne športne in druge prostočasne aktivnosti.
Sodobni bosonožci
Raba takih ali drugačnih obuval v praktično vseh okoliščinah in letnih časih je postala nekakšno nepisano pravilo v zadnjih desetletjih, kar posebej velja za odrasle ljudi in javne prostore. Bose noge so bile dolgo povezane z vprašanjem spodobnosti in krščanske morale. Čeprav so se ta pravila razrahljala, je lahko bosa noga za marsikoga povezana s presojo primernosti, če že ne spodobnosti, za druge celo intimnosti in erotičnosti. Tu in tam pa se kak posameznik vseeno odloči kljubovati splošnim navadam in mnenjem in večji del leta vse svoje aktivnosti opravi bosih nog. Gre za demonstriranje »stopanja iz okvirov«, po drugi strani pa za notranje občutenje samosvojosti, svobode in udobja druge vrste.
Sodobni bosonožci
Raba takih ali drugačnih obuval v praktično vseh okoliščinah in letnih časih je postala nekakšno nepisano pravilo v zadnjih desetletjih, kar posebej velja za odrasle ljudi in javne prostore. Bose noge so bile dolgo povezane z vprašanjem spodobnosti in krščanske morale. Čeprav so se ta pravila razrahljala, je lahko bosa noga za marsikoga povezana s presojo primernosti, če že ne spodobnosti, za druge celo intimnosti in erotičnosti. Tu in tam pa se kak posameznik vseeno odloči kljubovati splošnim navadam in mnenjem in večji del leta vse svoje aktivnosti opravi bosih nog. Gre za demonstriranje »stopanja iz okvirov«, po drugi strani pa za notranje občutenje samosvojosti, svobode in udobja druge vrste.
Shranjevanje in vzdrževanje
Na življenjsko dobo obuval bistveno vplivata shranjevanje in vzdrževanje. Shranjevanje po sezonah na policah, v posebnih omarah, v nakupnih kartonskih škatlah, polnjene ob rabi s papirjem ali raztegnjene s kopiti ali stlačene oz. razmetane vsenaokoli so oblike, ki razkrivajo odnos do lastnih reči. Praviloma so dražja obuvala deležna najbolj skrbnega sprotnega vzdrževanja (čiščenja, krtačenja in loščenja, impregniranja) in shranjevanja. Navadno se hranijo dlje časa in uporabljajo redkeje, a se ne zavržejo tako hitro kot druga. Stanje odličnosti se pri teh obuvalih »splača« vzdrževati tudi s čevljarskimi popravili. Obseg čevljarskih popravil se je danes močno skrčil.
Shranjevanje in vzdrževanje
Na življenjsko dobo obuval bistveno vplivata shranjevanje in vzdrževanje. Shranjevanje po sezonah na policah, v posebnih omarah, v nakupnih kartonskih škatlah, polnjene ob rabi s papirjem ali raztegnjene s kopiti ali stlačene oz. razmetane vsenaokoli so oblike, ki razkrivajo odnos do lastnih reči. Praviloma so dražja obuvala deležna najbolj skrbnega sprotnega vzdrževanja (čiščenja, krtačenja in loščenja, impregniranja) in shranjevanja. Navadno se hranijo dlje časa in uporabljajo redkeje, a se ne zavržejo tako hitro kot druga. Stanje odličnosti se pri teh obuvalih »splača« vzdrževati tudi s čevljarskimi popravili. Obseg čevljarskih popravil se je danes močno skrčil.
Prostori domačega in tujega
Predstave o značilnostih, ki naj bi ločile dežele med seboj, niso toliko stvar pravih kot namišljenih oz. izoliranih lastnosti domačega in tujega sveta. Celo nekatera obuvala lahko v navezavi na nacionalne in lokalne kostume prepoznamo kot posebnost, čeprav se v relativno podobnih oblikah uporabljajo tudi drugje. Tako so polpretekle in sodobne prakse kostumiranja za folklorne dejavnosti in nekatere prireditve stilizirale v »pravo« slovensko obutev moške škornje in ženske nizke čevlje s srednje visoko peto ali polvisoke čevlje na zavezovanje. Nekatera izbrana obuvala lahko dobijo oznako lokalnih posebnosti.
Podobni procesi prisvajanja potekajo tudi v drugih deželah. Produkti tega so turistični spominki z motivom obuval, npr. obeski za ključe, magnetki, embalaža za lokalne pijače, tulipanove čebulice ipd. Nekatere eksotične vrste obuval pa lahko po drugi strani izkusimo kot nosljive, posodobljene oblike tradicionalnih obuval, ki jih prinašamo s potovanj zase ali kot darilo za druge.
Prostori domačega in tujega
Predstave o značilnostih, ki naj bi ločile dežele med seboj, niso toliko stvar pravih kot namišljenih oz. izoliranih lastnosti domačega in tujega sveta. Celo nekatera obuvala lahko v navezavi na nacionalne in lokalne kostume prepoznamo kot posebnost, čeprav se v relativno podobnih oblikah uporabljajo tudi drugje. Tako so polpretekle in sodobne prakse kostumiranja za folklorne dejavnosti in nekatere prireditve stilizirale v »pravo« slovensko obutev moške škornje in ženske nizke čevlje s srednje visoko peto ali polvisoke čevlje na zavezovanje. Nekatera izbrana obuvala lahko dobijo oznako lokalnih posebnosti.
Podobni procesi prisvajanja potekajo tudi v drugih deželah. Produkti tega so turistični spominki z motivom obuval, npr. obeski za ključe, magnetki, embalaža za lokalne pijače, tulipanove čebulice ipd. Nekatere eksotične vrste obuval pa lahko po drugi strani izkusimo kot nosljive, posodobljene oblike tradicionalnih obuval, ki jih prinašamo s potovanj zase ali kot darilo za druge.
>shumania<
Razstavljena obuvala so rezultat raziskovalnega projekta v nadaljevanjih, ki je najprej potekal v šolskem letu 2014/2015 in 2017/2018 na Fakulteti za dizajn pridruženi članici Univerze na Primorskem, v katerem so sodelovali študenti 2. letnika smeri Tekstilije in oblačila. V šolskem letu 2019/2020 se je projekt nadaljeval na Fakulteti uporabnih umetnosti Univerze umetnosti v Beogradu v okviru delavnice >shumania2<.
V prvem delu projekta je bil poudarek na razvoju konceptualne ideje, ki se navezuje na družbeni kontekst posameznih form obuval v zgodovini in na razvoju eksperimentalnih rokodelskih procesov in dodelav. Rezultati so bili razstavljeni v Pokrajinskem muzeju Maribor, Galeriji TTF v Zagrebu (Hrvaška) in Galeriji ArtHole v Beogradu (Srbija).
Druga naloga je bila zastavljena kot raziskovalno- eksperimentalni proces oblikovanja obuval kot skulptur, ki vključuje princip ničnega odpadka kot pomemben temelj v sodobnem oblikovalskem pristopu, še vedno pa sledi funkciji nosljivosti. Končne forme so izvedene v raznovrstnih tehnikah in materialih, kot so les, steklo, slamice, zračna čipka, sladkorna masa, lepilna smola, jeklena žica, tekstil, pločevinke, pluta, papir in drugo. Na kreativni razvoj posameznika ustvarjalca vpliva okolje, v katerem deluje. Nanj se odziva na različne načine. Zato prav vsaka skulpturalna forma obuvala izraža poglobljeno analizo razvijajoče se avtorske identitete posameznega študenta.
Tanja Devetak
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak
Sodelujoči študenti: Tara Kirn, Mirjam Rotar, Ana Slak, Tina Vraneš,
Eva Vrhovski, Maja Vranjek, Margherita Cenzon, Nataša Skerk, Urška Kovač, Valentina Kolander, Fulya Özenç, Fatma Hilal Demirbaser, Manca Stopar
>shumania<
Razstavljena obuvala so rezultat raziskovalnega projekta v nadaljevanjih, ki je najprej potekal v šolskem letu 2014/2015 in 2017/2018 na Fakulteti za dizajn pridruženi članici Univerze na Primorskem, v katerem so sodelovali študenti 2. letnika smeri Tekstilije in oblačila. V šolskem letu 2019/2020 se je projekt nadaljeval na Fakulteti uporabnih umetnosti Univerze umetnosti v Beogradu v okviru delavnice >shumania2<.
V prvem delu projekta je bil poudarek na razvoju konceptualne ideje, ki se navezuje na družbeni kontekst posameznih form obuval v zgodovini in na razvoju eksperimentalnih rokodelskih procesov in dodelav. Rezultati so bili razstavljeni v Pokrajinskem muzeju Maribor, Galeriji TTF v Zagrebu (Hrvaška) in Galeriji ArtHole v Beogradu (Srbija).
Druga naloga je bila zastavljena kot raziskovalno- eksperimentalni proces oblikovanja obuval kot skulptur, ki vključuje princip ničnega odpadka kot pomemben temelj v sodobnem oblikovalskem pristopu, še vedno pa sledi funkciji nosljivosti. Končne forme so izvedene v raznovrstnih tehnikah in materialih, kot so les, steklo, slamice, zračna čipka, sladkorna masa, lepilna smola, jeklena žica, tekstil, pločevinke, pluta, papir in drugo. Na kreativni razvoj posameznika ustvarjalca vpliva okolje, v katerem deluje. Nanj se odziva na različne načine. Zato prav vsaka skulpturalna forma obuvala izraža poglobljeno analizo razvijajoče se avtorske identitete posameznega študenta.
Tanja Devetak
Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak
Sodelujoči študenti: Tara Kirn, Mirjam Rotar, Ana Slak, Tina Vraneš,
Eva Vrhovski, Maja Vranjek, Margherita Cenzon, Nataša Skerk, Urška Kovač, Valentina Kolander, Fulya Özenç, Fatma Hilal Demirbaser, Manca Stopar
Tisti, ki so odšli
Vse svoje reči pustijo za seboj tisti, ki odidejo za vedno. Tudi obuvala s sledovi njihove rabe in notranjimi vtiski nog. Če so bili pred smrtjo nosilca ti predmeti predvsem uporabni predmeti, ki so ga spremljali na vseh njegovih poteh in lajšali njegove morebitne tegobe z nogami, se poslej ohranijo v spominu drugih kot razmislek o življenju tistega, ki jih ne potrebuje več. Tu in tam pa jih v svojo garderobo vendarle prevzame kdo drug. Razlogi za to so lahko praktični, večrat pa so lahko tudi sentimentalne narave: navzočnost ljubljene osebe se skozi dotik zdi stvarna in čisto blizu.
Tisti, ki so odšli
Vse svoje reči pustijo za seboj tisti, ki odidejo za vedno. Tudi obuvala s sledovi njihove rabe in notranjimi vtiski nog. Če so bili pred smrtjo nosilca ti predmeti predvsem uporabni predmeti, ki so ga spremljali na vseh njegovih poteh in lajšali njegove morebitne tegobe z nogami, se poslej ohranijo v spominu drugih kot razmislek o življenju tistega, ki jih ne potrebuje več. Tu in tam pa jih v svojo garderobo vendarle prevzame kdo drug. Razlogi za to so lahko praktični, večrat pa so lahko tudi sentimentalne narave: navzočnost ljubljene osebe se skozi dotik zdi stvarna in čisto blizu.
Trpežni in udobni: športni, pohodni in drugi
Gibanje na prostem – lov, jahanje, kolesarjenje, tenis, golf – je že pred razvojem telovadnih društev in tekmovalnih športov zahtevalo posebne oblike obuval. Pospešeni razvoj je športna obutev doživela z izumom gumijastih podplatov sredi 19. stoletja. Leto 1917 je začetek uradnih športnih čevljev za košarko, v kratkem času so se jim pridružile različice za nogomet, rokomet, tek, tenis, kolesarjenje. Od 50. let 20. stoletja so športna obuvala del popularne kulture, obenem pa se povečuje razvejanost športnih panog in drugih telesnih vadb. Od 70. let dalje so športna obuvala začela preraščati meje profesionalnega in rekreativnega športa. Zaradi udobnosti, praktičnosti in trpežnosti jih ljudje različnih starosti in poklicev uporabljajo za večino dnevnih opravil.
Med najbolj trpežnimi obuvali za zahtevne terenske in klimatske razmere so hribovski čevlji. Razvoj je prinesel nove materiale, večjo udobnost in veliko različic hribovskih in pohodnih obuval glede na zahtevnost poti. Zaradi odpornosti na mraz, mokroto in zdrsljivost se je njihova uporabnost razširila tudi na vsakdanje dejavnosti v naravi in na mestnih ulicah.
Trpežni in udobni: športni, pohodni in drugi
Gibanje na prostem – lov, jahanje, kolesarjenje, tenis, golf – je že pred razvojem telovadnih društev in tekmovalnih športov zahtevalo posebne oblike obuval. Pospešeni razvoj je športna obutev doživela z izumom gumijastih podplatov sredi 19. stoletja. Leto 1917 je začetek uradnih športnih čevljev za košarko, v kratkem času so se jim pridružile različice za nogomet, rokomet, tek, tenis, kolesarjenje. Od 50. let 20. stoletja so športna obuvala del popularne kulture, obenem pa se povečuje razvejanost športnih panog in drugih telesnih vadb. Od 70. let dalje so športna obuvala začela preraščati meje profesionalnega in rekreativnega športa. Zaradi udobnosti, praktičnosti in trpežnosti jih ljudje različnih starosti in poklicev uporabljajo za večino dnevnih opravil.
Med najbolj trpežnimi obuvali za zahtevne terenske in klimatske razmere so hribovski čevlji. Razvoj je prinesel nove materiale, večjo udobnost in veliko različic hribovskih in pohodnih obuval glede na zahtevnost poti. Zaradi odpornosti na mraz, mokroto in zdrsljivost se je njihova uporabnost razširila tudi na vsakdanje dejavnosti v naravi in na mestnih ulicah.
Strategije in količine
Količina obuval, ki jih imamo kot posamezniki naenkrat, ni vedno odvisna od premoženja in splošnih razmer. Večkrat je odvisna od tega, kako smo navajeni stvari uporabljati: zaporedno eno za drugo, s sprotnim izločanjem starega, ali pa razpršeno in sočasno, kar ohranja stvari v dobri kondiciji daljši čas. Kupovanje na zalogo, kopičenje starega in novega, ne da bi kaj zavrgli, so še nekatere strategije izgradnje lastne garderobe, ki bistveno vplivajo na količino. Posplošeno mnenje je, da ženske potrebujejo več parov čevljev kot moški zaradi raznovrstnosti oblačil in hitrejših modnih sprememb. Vprašanje pa je, če to odraža stvarne prakse ali zgolj družbeno predstavo o ženskosti in moškosti.
Strategije in količine
Količina obuval, ki jih imamo kot posamezniki naenkrat, ni vedno odvisna od premoženja in splošnih razmer. Večkrat je odvisna od tega, kako smo navajeni stvari uporabljati: zaporedno eno za drugo, s sprotnim izločanjem starega, ali pa razpršeno in sočasno, kar ohranja stvari v dobri kondiciji daljši čas. Kupovanje na zalogo, kopičenje starega in novega, ne da bi kaj zavrgli, so še nekatere strategije izgradnje lastne garderobe, ki bistveno vplivajo na količino. Posplošeno mnenje je, da ženske potrebujejo več parov čevljev kot moški zaradi raznovrstnosti oblačil in hitrejših modnih sprememb. Vprašanje pa je, če to odraža stvarne prakse ali zgolj družbeno predstavo o ženskosti in moškosti.
Svet popotnikov in romarjev
Današnji svet je svet popotnikov, romarjev, turistov. Potovanja pomenijo odmik od vsakdanje rutine in odnosov, odpirajo vrata širšim premislekom o lastnem življenju, o razsežnostih in smislih bivanja, o drugačnosti. Vsa naša potovanja morda še najbolje opredmetijo prav popotna obuvala, ki nas kot zvesti prijatelji spremljajo na poti. Še preden pa smo jih nataknili na svoje noge in se odpravili na pot, so prepotovala velik del zemeljske oble; večinoma so namreč proizvod razpršene globalne proizvodnje in trgovine. Kar vodi k premisleku o problematičnem odnosu do materialnega sveta. Ta je skozi proizvodnjo, rabo, kopičenje in zavrženje za nekatere res vir blagostanja, a je hkrati tudi vir globalne obremenitve okolja na eni in krivičnih neenakosti, izkoriščanj in revščine na drugi strani. Je to svet, ki si ga želimo?
Svet popotnikov in romarjev
Današnji svet je svet popotnikov, romarjev, turistov. Potovanja pomenijo odmik od vsakdanje rutine in odnosov, odpirajo vrata širšim premislekom o lastnem življenju, o razsežnostih in smislih bivanja, o drugačnosti. Vsa naša potovanja morda še najbolje opredmetijo prav popotna obuvala, ki nas kot zvesti prijatelji spremljajo na poti. Še preden pa smo jih nataknili na svoje noge in se odpravili na pot, so prepotovala velik del zemeljske oble; večinoma so namreč proizvod razpršene globalne proizvodnje in trgovine. Kar vodi k premisleku o problematičnem odnosu do materialnega sveta. Ta je skozi proizvodnjo, rabo, kopičenje in zavrženje za nekatere res vir blagostanja, a je hkrati tudi vir globalne obremenitve okolja na eni in krivičnih neenakosti, izkoriščanj in revščine na drugi strani. Je to svet, ki si ga želimo?
Stvarni prostori
javnega dogajanja
Ulice in stezice, trgi in parki, železniške postaje in letališča, športna igrišča in telovadišča, hodniki in lokali so točke vsakdanjih srečevanj, druženj in opravil. Noge in obuvala gredo v različne smeri, z različno dolgimi koraki in hitrostjo. Vsi ti prostori pa so lahko tudi prostori organiziranih prireditev, tekmovanj, delavnic, proslav in podobno; takrat se človeške noge obračajo v iste smeri. Njihove aktivnosti dajejo prostoru specifičen značaj, pa čeprav začasen. Veliko množičnih pohodov in tekov v zadnjem času je povezanih z dobrodelnimi prireditvami, ki mobilizirajo številne udeležence in še številnejše opazovalce.
Obuvala imajo v javnih prizorih tudi simbolni pomen. Vrsta sezutih obuval pred mošejo, telovadnico, savno, kopališčem ... priča o verjetni dejavnosti njihovih lastnikov. Osamljeni čevelj sredi ulice lahko zbudi neprijetno slutnjo o dogodku, ki se ni končal dobro. In gomila odvrženih obuval nam zbudi grozljivi zgodovinski spomin ali vsaj asociacijo na vojna taborišča in holokavst.
Stvarni prostori
javnega dogajanja
Ulice in stezice, trgi in parki, železniške postaje in letališča, športna igrišča in telovadišča, hodniki in lokali so točke vsakdanjih srečevanj, druženj in opravil. Noge in obuvala gredo v različne smeri, z različno dolgimi koraki in hitrostjo. Vsi ti prostori pa so lahko tudi prostori organiziranih prireditev, tekmovanj, delavnic, proslav in podobno; takrat se človeške noge obračajo v iste smeri. Njihove aktivnosti dajejo prostoru specifičen značaj, pa čeprav začasen. Veliko množičnih pohodov in tekov v zadnjem času je povezanih z dobrodelnimi prireditvami, ki mobilizirajo številne udeležence in še številnejše opazovalce.
Obuvala imajo v javnih prizorih tudi simbolni pomen. Vrsta sezutih obuval pred mošejo, telovadnico, savno, kopališčem ... priča o verjetni dejavnosti njihovih lastnikov. Osamljeni čevelj sredi ulice lahko zbudi neprijetno slutnjo o dogodku, ki se ni končal dobro. In gomila odvrženih obuval nam zbudi grozljivi zgodovinski spomin ali vsaj asociacijo na vojna taborišča in holokavst.
Razmisleki in spogledovanja
V priprave razstave Bosi. Obuti. Sezuti. so se na pobudo SEM odzvali nekateri oddelki slovenskih fakultet, ki so v študijskem letu 2018/19 vključili tak ali drugačen vidik obutve in ravnanja z obutvijo v svoje letne programe. Posredovana muzejska dediščina in védenje o njej sta bila tako kreativno nadgrajena. Mentorice so lahko učenje metod raziskovalnega dela in kreativnih iskanj usmerile v izbrano aktualno temo in študentom osmislile prizadevanja z vključitvijo na razstavo. Za študente pa je princip introspekcije pomenil eno od možnosti, kako v sebi najti relevantna vprašanja in pot do drugih: sogovornikov na terenu ali potencialnih naročnikov.
Vključeni so tudi nekateri starejši študentski projekti, povezani s temo obuval skozi umetniške, uporabne ali družbene kontekste oblikovanja.
V okviru programa ob razstavi bodo prikazani tudi sadovi drugih sodelovanj med muzejem in zunanjimi sodelavci: v obliki pripovedovalskih ali bralnih prireditev, pogovorov, delavnic in novih pridruženih razstav.
Vabljeni!
Razmisleki in spogledovanja
V priprave razstave Bosi. Obuti. Sezuti. so se na pobudo SEM odzvali nekateri oddelki slovenskih fakultet, ki so v študijskem letu 2018/19 vključili tak ali drugačen vidik obutve in ravnanja z obutvijo v svoje letne programe. Posredovana muzejska dediščina in védenje o njej sta bila tako kreativno nadgrajena. Mentorice so lahko učenje metod raziskovalnega dela in kreativnih iskanj usmerile v izbrano aktualno temo in študentom osmislile prizadevanja z vključitvijo na razstavo. Za študente pa je princip introspekcije pomenil eno od možnosti, kako v sebi najti relevantna vprašanja in pot do drugih: sogovornikov na terenu ali potencialnih naročnikov.
Vključeni so tudi nekateri starejši študentski projekti, povezani s temo obuval skozi umetniške, uporabne ali družbene kontekste oblikovanja.
V okviru programa ob razstavi bodo prikazani tudi sadovi drugih sodelovanj med muzejem in zunanjimi sodelavci: v obliki pripovedovalskih ali bralnih prireditev, pogovorov, delavnic in novih pridruženih razstav.
Vabljeni!
Prostorske zgodbe
Znotraj velikega skupnega sveta, prepredenega z velikimi premiki človeških migracij, prostovoljnih ali prisilnih, sobi- vajo mnogi osebni svetovi, ki jih oblikujemo posamezniki s svojimi vsakdanjimi potmi, občasnimi daljšimi potovanji ali selitvami. V njih se prepletajo intimni in zasebni, a tudi javni dogodki, ki so postali del naših življenj.
Opozarjamo na različne vrste in pomene javnih prostorov, kot jih “slikajo” obuvala. Javni prostori so srečevališča ljudi (in obuval). Namenjeni so skupnemu dogajanju, skupinskim spominom in/ali zavesti pripadnosti različ nim skupnostim. A se med seboj močno ločijo: nekateri med njimi so “stvarni” prostori oz. lokacije, namenjene realnemu dogajanju, srečevanju, druženju. Drugi so navidezni prostori “našega”, zapisani v skupno zavest in občasno poustvarjeni skozi izbrane elemente nacionalne ali lokalne dediščine, organiziranih dogodkov in prireditev, praznovanj in spominskih obeleževanj. Tretji so brezčasni “domišljijski prostori”, ki jih polnijo simbolni predmeti in pomeni, liki iz pravljic in povedk, pregovori in reki. Prav v vseh pa imajo obuvala pomembno vlogo.
Prostorske zgodbe
Znotraj velikega skupnega sveta, prepredenega z velikimi premiki človeških migracij, prostovoljnih ali prisilnih, sobi- vajo mnogi osebni svetovi, ki jih oblikujemo posamezniki s svojimi vsakdanjimi potmi, občasnimi daljšimi potovanji ali selitvami. V njih se prepletajo intimni in zasebni, a tudi javni dogodki, ki so postali del naših življenj.
Opozarjamo na različne vrste in pomene javnih prostorov, kot jih “slikajo” obuvala. Javni prostori so srečevališča ljudi (in obuval). Namenjeni so skupnemu dogajanju, skupinskim spominom in/ali zavesti pripadnosti različ nim skupnostim. A se med seboj močno ločijo: nekateri med njimi so “stvarni” prostori oz. lokacije, namenjene realnemu dogajanju, srečevanju, druženju. Drugi so navidezni prostori “našega”, zapisani v skupno zavest in občasno poustvarjeni skozi izbrane elemente nacionalne ali lokalne dediščine, organiziranih dogodkov in prireditev, praznovanj in spominskih obeleževanj. Tretji so brezčasni “domišljijski prostori”, ki jih polnijo simbolni predmeti in pomeni, liki iz pravljic in povedk, pregovori in reki. Prav v vseh pa imajo obuvala pomembno vlogo.
Alpina, Žiri
Žirovsko podjetje Alpina se je v več kot sedmih desetletjih svojega delovanja utrdilo v zavesti ljudi doma in po svetu. Tovarna športnih čevljev Žiri, ustanovljena leta 1945, je uspešno nadgradila predvojno čevljarsko zadružno dejavnost, ta pa še starejšo koncentracijo čevljarskih obrtnikov, ki se je v Žireh in okolici krepila od sredine 19. stoletja. Leta 1947 je postala državno podjetje in se preimenovala v Alpino – ime, ki ga poznamo še danes.
Od izdelave delavskih in rudarskih težkih čevljev je prešla na proizvodnjo močnih gojzarjev in smučarskih čevljev, od 50. let 20. stoletja dalje pa je svoj razvoj usmerjala v dva osnovna programa: lahki modni in športni program. Oba programa sta v naslednjih desetletjih doživljala velike tehnološke premike. Širjenju proizvodnje je sledilo odpiranje novih pridruženih obratov in prodajaln doma in v tujini.
Sedež podjetja Alpina so še vedno domače Žiri. Kraju daje močan in prepoznaven pečat, čeprav je to danes podjetje z globalnimi lastnostmi. Del njene proizvodnje nastaja doma (maloserijski in visokokvalitetni modni čevlji in tekmovalna oprema za zimske športe), množični artikli pa v tujini, predvsem na Kitajskem in v Bosni. Kar dve tretjini proizvodnje sta namenjeni v svet. Poleg velikega števila prodajaln po drugih državah je Alpina tudi zelo uspešna pri spletni prodaji svojih izdelkov. V letu 2018 je od propadlega tržiškega podjetja Peko odkupila blagovni znamki Peko in Peter Kozina, s katerima želi nadaljevati razvoj te kvalitetne modne obutve pod svojim okriljem.
Alpina, Žiri
Žirovsko podjetje Alpina se je v več kot sedmih desetletjih svojega delovanja utrdilo v zavesti ljudi doma in po svetu. Tovarna športnih čevljev Žiri, ustanovljena leta 1945, je uspešno nadgradila predvojno čevljarsko zadružno dejavnost, ta pa še starejšo koncentracijo čevljarskih obrtnikov, ki se je v Žireh in okolici krepila od sredine 19. stoletja. Leta 1947 je postala državno podjetje in se preimenovala v Alpino – ime, ki ga poznamo še danes.
Od izdelave delavskih in rudarskih težkih čevljev je prešla na proizvodnjo močnih gojzarjev in smučarskih čevljev, od 50. let 20. stoletja dalje pa je svoj razvoj usmerjala v dva osnovna programa: lahki modni in športni program. Oba programa sta v naslednjih desetletjih doživljala velike tehnološke premike. Širjenju proizvodnje je sledilo odpiranje novih pridruženih obratov in prodajaln doma in v tujini.
Sedež podjetja Alpina so še vedno domače Žiri. Kraju daje močan in prepoznaven pečat, čeprav je to danes podjetje z globalnimi lastnostmi. Del njene proizvodnje nastaja doma (maloserijski in visokokvalitetni modni čevlji in tekmovalna oprema za zimske športe), množični artikli pa v tujini, predvsem na Kitajskem in v Bosni. Kar dve tretjini proizvodnje sta namenjeni v svet. Poleg velikega števila prodajaln po drugih državah je Alpina tudi zelo uspešna pri spletni prodaji svojih izdelkov. V letu 2018 je od propadlega tržiškega podjetja Peko odkupila blagovni znamki Peko in Peter Kozina, s katerima želi nadaljevati razvoj te kvalitetne modne obutve pod svojim okriljem.
Bosi – obuti – sezuti
Skozi zgodvino so obuvala od svojih začetkov do danes prvenstveno služila funkciji in zaščiti. Zelo so se spreminjala v odnosu do časa, okolja, potreb in socialnih razmer. Od majhnih čevljev za lotusova stopala iz stare kitajske tradicije prevezovanja stopal do visokih pet v najrazličnejših oblikah, ki jih nosimo, da bi izgledali višji, elegantnejši, seksualnejši in dominantnejši. Mnogim obuvalom bi lahko nadeli pridevnik ikonični. Ne moremo pa spregledati niti sodobnih superg – fuzije različnih funkcionalnosti in identitet t. i. supermarketa stilov.
Študentje so v šolskem letu 2018/19 pri predmetu Modni dodatki 1 raziskovali temo obutve v najširšem pomenu besede. Inspiracije so se gibale od zelo osebnih referenc, do različnih produktov obuval, mitov, fetišev, obredov, trendov, odnosa do stopala, simbolike. Tako so nastali zelo raznoliki konceptualni projekti. Nekateri so skušali opredmetiti svoje občutke, drugi so se ukvarjali z estetiko, tretji so v svoje interpretacije vpletli ironijo in humor. Rezultati in protipi so ilustracija širine mladostno neobremenjenega razmišljanja generacije mladih oblikovalcev – študentov 1. In 2. letnika Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. V njih močno odmeva »zeitgeist«, duh časa. Mode in z njo povezanih vsebin ne postavljajo zgolj v znane kontekste, realnost vedno znova preizprašujejo. V izvirnih konceptualnih zamislih postavljajo velikokrat nepričakovana vprašanja in izhodišča za nadaljnje ustvarjanje, kjer njihove kreacje prehajajo med polji mode, oblikovanja in umetnosti.
prof. Nataša Peršuh
Mentorica: prof. Nataša Peršuh
Sodelujoči študenti: Anita Končar, Katrin Večerina, Teja Šter, Karin Gosenca, Pia Hočevar Mucić, Nina Žnidaršič
Bosi – obuti – sezuti
Skozi zgodvino so obuvala od svojih začetkov do danes prvenstveno služila funkciji in zaščiti. Zelo so se spreminjala v odnosu do časa, okolja, potreb in socialnih razmer. Od majhnih čevljev za lotusova stopala iz stare kitajske tradicije prevezovanja stopal do visokih pet v najrazličnejših oblikah, ki jih nosimo, da bi izgledali višji, elegantnejši, seksualnejši in dominantnejši. Mnogim obuvalom bi lahko nadeli pridevnik ikonični. Ne moremo pa spregledati niti sodobnih superg – fuzije različnih funkcionalnosti in identitet t. i. supermarketa stilov.
Študentje so v šolskem letu 2018/19 pri predmetu Modni dodatki 1 raziskovali temo obutve v najširšem pomenu besede. Inspiracije so se gibale od zelo osebnih referenc, do različnih produktov obuval, mitov, fetišev, obredov, trendov, odnosa do stopala, simbolike. Tako so nastali zelo raznoliki konceptualni projekti. Nekateri so skušali opredmetiti svoje občutke, drugi so se ukvarjali z estetiko, tretji so v svoje interpretacije vpletli ironijo in humor. Rezultati in protipi so ilustracija širine mladostno neobremenjenega razmišljanja generacije mladih oblikovalcev – študentov 1. In 2. letnika Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. V njih močno odmeva »zeitgeist«, duh časa. Mode in z njo povezanih vsebin ne postavljajo zgolj v znane kontekste, realnost vedno znova preizprašujejo. V izvirnih konceptualnih zamislih postavljajo velikokrat nepričakovana vprašanja in izhodišča za nadaljnje ustvarjanje, kjer njihove kreacje prehajajo med polji mode, oblikovanja in umetnosti.
prof. Nataša Peršuh
Mentorica: prof. Nataša Peršuh
Sodelujoči študenti: Anita Končar, Katrin Večerina, Teja Šter, Karin Gosenca, Pia Hočevar Mucić, Nina Žnidaršič
Alpina Binom, cestni pohodni čevelj iz recikliranega usnja, strojen z rastlinskimi barvili.
Alpina Binom, cestni pohodni čevelj iz recikliranega usnja, strojen z rastlinskimi barvili.
Čevelji Peko in Peter Kozina, sad starih blagovnih znamk v rokah Alpine (2018, 2019)
Čevelji Peko in Peter Kozina, sad starih blagovnih znamk v rokah Alpine (2018, 2019)
Hunter heat, prva generacija lovskega čevlja z inovativnim sistemom gretja InTemp.
Hunter heat, prva generacija lovskega čevlja z inovativnim sistemom gretja InTemp.
Čevelji Peko in Peter Kozina, sad starih blagovnih znamk v rokah Alpine (2018, 2019)
Čevelji Peko in Peter Kozina, sad starih blagovnih znamk v rokah Alpine (2018, 2019)
Škorenj za Slovensko vojsko.
Škorenj za Slovensko vojsko.
Športni duh v športnem telesu
Poldeta D. (1946 – 2019) je športna obutev spremljala vse življenje in aktivno je preživljal ves svoj prosti čas. Rad je hodil v hribe, tekel na smučeh, igral tenis, predvsem pa je veliko tekel. Ko je odšel v pokoj, je imel več časa in tek je postal njegova največja strast. Udeležil se je kar štirih Ljubljanskih maratonov. Prvega je odtekel leta 2007, zadnjega pa leta 2012. Imel je veliko zbirko tekaških copat različnih proizvajalcev in za različne podlage. Ko so copate postale obrabljene in neprimerne za tek, so dobile drugo funkcijo in uporabljal jih je za košnjo trave ali druga opravila na vrtu.
Miha Š.
Športni duh v športnem telesu
Poldeta D. (1946 – 2019) je športna obutev spremljala vse življenje in aktivno je preživljal ves svoj prosti čas. Rad je hodil v hribe, tekel na smučeh, igral tenis, predvsem pa je veliko tekel. Ko je odšel v pokoj, je imel več časa in tek je postal njegova največja strast. Udeležil se je kar štirih Ljubljanskih maratonov. Prvega je odtekel leta 2007, zadnjega pa leta 2012. Imel je veliko zbirko tekaških copat različnih proizvajalcev in za različne podlage. Ko so copate postale obrabljene in neprimerne za tek, so dobile drugo funkcijo in uporabljal jih je za košnjo trave ali druga opravila na vrtu.
Miha Š.
Najini poročni čevlji
Nikoli se ne zgodi, da kupiva čevlje zato, ker jih potrebujeva; morajo nama biti všeč in morajo biti zanimivi. Boštjan je svoje poročne čevlje kupil nekaj mesecev pred poroko, takrat še nevedoč, da jih bo obul na poročni dan. Kupil jih je, ker so se mu zdeli atraktivni, nekaj posebnega in z namenom, da jih obuje ob posebnih priložnostih. Ti čevlji so bili kasneje osnova, na kateri sva zgradila njegov celoten poročni izgled. Jaz sem najprej poskrbela za poročno obleko in na podlagi le-te iskala obutev. Od vedno sem vedela, da ne želim imeti »tradicionalnih« belih čevljev, da potrebujem nekaj barvitosti. Še posebej zato, kej je bila moja obleka kratka, segala je do kolen, in so bili čevlji v celoti vidni. Najprej so ti čevlji padli v oči Boštjanu, meni pa so se zdeli malo staromodni. A ko sem jih pomerila skupaj s poročno obleko, sem jih vzljubila. Kljub visoki peti so bili poročni čevlji precej udobni, a vseeno sem poročno zabavo raje preplesala v prijetnih nizkih belih allstarkah. Oba si svoje poročne čevlje obujeva tudi še ob kakšnih posebnih dogodkih.
Anja K.
Najini poročni čevlji
Nikoli se ne zgodi, da kupiva čevlje zato, ker jih potrebujeva; morajo nama biti všeč in morajo biti zanimivi. Boštjan je svoje poročne čevlje kupil nekaj mesecev pred poroko, takrat še nevedoč, da jih bo obul na poročni dan. Kupil jih je, ker so se mu zdeli atraktivni, nekaj posebnega in z namenom, da jih obuje ob posebnih priložnostih. Ti čevlji so bili kasneje osnova, na kateri sva zgradila njegov celoten poročni izgled. Jaz sem najprej poskrbela za poročno obleko in na podlagi le-te iskala obutev. Od vedno sem vedela, da ne želim imeti »tradicionalnih« belih čevljev, da potrebujem nekaj barvitosti. Še posebej zato, kej je bila moja obleka kratka, segala je do kolen, in so bili čevlji v celoti vidni. Najprej so ti čevlji padli v oči Boštjanu, meni pa so se zdeli malo staromodni. A ko sem jih pomerila skupaj s poročno obleko, sem jih vzljubila. Kljub visoki peti so bili poročni čevlji precej udobni, a vseeno sem poročno zabavo raje preplesala v prijetnih nizkih belih allstarkah. Oba si svoje poročne čevlje obujeva tudi še ob kakšnih posebnih dogodkih.
Anja K.
Zgodba o čevljih je kot zgodba o dobrih prijateljih,
če so ti všeč in se v njih (z njimi) dobro počutiš, te spremljajo mnogo let in se od njih težko ločiš. Taki so zagotovo rdeči salonarji, ki so stari že častitljivih 13 let. Z njimi sem naredila nešteto korakov, preplesala nekaj večerov, obšla nekaj krajev in dežel. Zanje sem se odločia vedno, ko sem pričakovala naporen dan, veliko hoje. Ni težko uganiti, da so to čevlji, ki so nadvse udobni, bordo barve, ki je meni zelo ljuba, pa se lepo ujema tudi z mojimi oblačili. Čevlji, čeprav že zelo ponošeni, so kot moja druga koža. Že nekajkrat sem jih nameravala zavreči, a jih vedno spravim nazaj v omaro. Na veliko razočaranje moje hčerke, ki pravi, da so staromodni in »passe«.
Tudi moji prijatelji niso več mladi – skupaj smo se starali, a leta nimajo vpliva na naše odnose.
Boža P.
Zgodba o čevljih je kot zgodba o dobrih prijateljih,
če so ti všeč in se v njih (z njimi) dobro počutiš, te spremljajo mnogo let in se od njih težko ločiš. Taki so zagotovo rdeči salonarji, ki so stari že častitljivih 13 let. Z njimi sem naredila nešteto korakov, preplesala nekaj večerov, obšla nekaj krajev in dežel. Zanje sem se odločia vedno, ko sem pričakovala naporen dan, veliko hoje. Ni težko uganiti, da so to čevlji, ki so nadvse udobni, bordo barve, ki je meni zelo ljuba, pa se lepo ujema tudi z mojimi oblačili. Čevlji, čeprav že zelo ponošeni, so kot moja druga koža. Že nekajkrat sem jih nameravala zavreči, a jih vedno spravim nazaj v omaro. Na veliko razočaranje moje hčerke, ki pravi, da so staromodni in »passe«.
Tudi moji prijatelji niso več mladi – skupaj smo se starali, a leta nimajo vpliva na naše odnose.
Boža P.
Večerna obleka s čevlji, rožo in mošnjičkom
Alenka Čibej je bila učiteljica klavirja, do leta 1973 je živela v Trbovljah. Nato so se z družino selili najprej v Pakistan, pozneje v Alžirijo. Zdaj že precej časa živi v Črnučah. Pred selitvijo v Pakistan je poklonila moji mami Olgi komplet večerne obleke in čevljev. Obleko z rožo za v lase in mošnjičkom je naredila sama, zraven pa je čevljarju dala narediti še čevlje iz enakega blaga.
Moja mama si je obleko doma večkrat oblekla. Zelo lepo ji je pristajala, a je ni nikoli oblekla za ven, ker ni bilo prave priložnosti. Čevlji so jo sicer tiščali, a bi se nekako potrudila tudi z njimi, če bi le bila priložnost!
Ko sem se dovolj zredila, je obleka postala prav tudi meni, zato sem jo nekega lepega dne zaplenila. Žal jo je pri meni čakala enaka usoda – ogledovanje pred domačim ogledalom, priložnosti (oziroma korajže) za ven pa ni bilo. O čevljih nisem pa niti razmišljala.
Ana M.
Večerna obleka s čevlji, rožo in mošnjičkom
Alenka Čibej je bila učiteljica klavirja, do leta 1973 je živela v Trbovljah. Nato so se z družino selili najprej v Pakistan, pozneje v Alžirijo. Zdaj že precej časa živi v Črnučah. Pred selitvijo v Pakistan je poklonila moji mami Olgi komplet večerne obleke in čevljev. Obleko z rožo za v lase in mošnjičkom je naredila sama, zraven pa je čevljarju dala narediti še čevlje iz enakega blaga.
Moja mama si je obleko doma večkrat oblekla. Zelo lepo ji je pristajala, a je ni nikoli oblekla za ven, ker ni bilo prave priložnosti. Čevlji so jo sicer tiščali, a bi se nekako potrudila tudi z njimi, če bi le bila priložnost!
Ko sem se dovolj zredila, je obleka postala prav tudi meni, zato sem jo nekega lepega dne zaplenila. Žal jo je pri meni čakala enaka usoda – ogledovanje pred domačim ogledalom, priložnosti (oziroma korajže) za ven pa ni bilo. O čevljih nisem pa niti razmišljala.
Ana M.
K starim gojzarjem
Pogled na dobro shojene podplate mi obudi spomine, kaj vse so stari gojzarji prehodili, kje vse so bili. Varno so me nosili po prijetnih gozdnih poteh in visokem skalovju. Tudi v daljnem Maroku, kamor se je naša druščina sedmih planincev pred leti odpravila iz Ljubljane s kombijem, v katerem smo tovorili vse mogoče, od hrane do mize in postelje oz. šotorov. Naš cilj je bil 4.165 m visoki Toubkal, najvišji vrh Visokega Atlasa, na katerega smo se povzpeli prav za praznik, prvi maj.
Od takrat sem zamenjala že nekaj parov planinskih čevljev. Redno me prešine, kam neki me bodo vodili novi, kaj bodo zmogli. Vse pomembnejše pa postaja vprašanje, kaj še bom zmogla jaz. Visoke gore, skale in vršace vedno pogosteje zamenjujemo za mehkejše planine in krožne poti, ki sicer niso nič manj lepe. Se mi pa vendar milo stori ob pogledu na te shojene podplate, ki me ponesejo v nek drug čas, me celo opomnijo na našo minljivost, ko se mi spomin ustavi na prijateljih, ki jih ni več med nami.
Vilma K.
K starim gojzarjem
Pogled na dobro shojene podplate mi obudi spomine, kaj vse so stari gojzarji prehodili, kje vse so bili. Varno so me nosili po prijetnih gozdnih poteh in visokem skalovju. Tudi v daljnem Maroku, kamor se je naša druščina sedmih planincev pred leti odpravila iz Ljubljane s kombijem, v katerem smo tovorili vse mogoče, od hrane do mize in postelje oz. šotorov. Naš cilj je bil 4.165 m visoki Toubkal, najvišji vrh Visokega Atlasa, na katerega smo se povzpeli prav za praznik, prvi maj.
Od takrat sem zamenjala že nekaj parov planinskih čevljev. Redno me prešine, kam neki me bodo vodili novi, kaj bodo zmogli. Vse pomembnejše pa postaja vprašanje, kaj še bom zmogla jaz. Visoke gore, skale in vršace vedno pogosteje zamenjujemo za mehkejše planine in krožne poti, ki sicer niso nič manj lepe. Se mi pa vendar milo stori ob pogledu na te shojene podplate, ki me ponesejo v nek drug čas, me celo opomnijo na našo minljivost, ko se mi spomin ustavi na prijateljih, ki jih ni več med nami.
Vilma K.
Špice
Stara sem štirinajst let in od nekdaj rada plešem. Plesati sem začela, ko sem bila stara tri leta. Že od kar pomnim, sem si želela plesati v špicah, za kar so mi vsi dolgo časa govorili, da sem še premajhna. Ko sem bila stara devet let sem se vpisala na konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Tam sedaj treniram že šest let. V četrtem razredu osnovne baletne šole sem v januarju dobila svoje prve špice. Čakala sem nanje en mesec in bila sem jih sem zelo vesela. Komaj sem čakala, da jim prišijem trakce in jih preizkusim na baletni uri. Te špice mi pomenijo zelo veliko, ker so mi uresničile sanje, ki sem jih vedno sanjala od kar sem bila majhna. Na teh špicah sem prvič preizkusila življenje balerine, kakšen je res občutek. Ko sem stopila nanje, je bilo, kot da sem jih že stotič obula. Čeprav so moji prsti trpeli, je bil to vseeno najboljši občutek na svetu.
Taja R.
Špice
Stara sem štirinajst let in od nekdaj rada plešem. Plesati sem začela, ko sem bila stara tri leta. Že od kar pomnim, sem si želela plesati v špicah, za kar so mi vsi dolgo časa govorili, da sem še premajhna. Ko sem bila stara devet let sem se vpisala na konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Tam sedaj treniram že šest let. V četrtem razredu osnovne baletne šole sem v januarju dobila svoje prve špice. Čakala sem nanje en mesec in bila sem jih sem zelo vesela. Komaj sem čakala, da jim prišijem trakce in jih preizkusim na baletni uri. Te špice mi pomenijo zelo veliko, ker so mi uresničile sanje, ki sem jih vedno sanjala od kar sem bila majhna. Na teh špicah sem prvič preizkusila življenje balerine, kakšen je res občutek. Ko sem stopila nanje, je bilo, kot da sem jih že stotič obula. Čeprav so moji prsti trpeli, je bil to vseeno najboljši občutek na svetu.
Taja R.
Rdeče alstarke
Če moram izbrati najljubši par čevljev, nimam nikakršnih težav. Kljub temu, da jih že dolga leta nisem obula, ker so praktično nenosljive, se ob tem vprašanju v moje misli nemudoma prikradejo rdeče alstarke. Tiste, ki sem jih v drugem letniku gimnazije izprosila pri očetu – ravno tako, kot sem nekaj let poprej izprosila superstarke. Oba para, se spomnim, sta v nekih obdobjih utelešala točno to, kar sem želela postati: upornica, samosvoja, rokerka. Rdeče alstarke sem nosila še pozno v prvi letnik faksa. Dobro uhojene, z razpokano gumo, gubami in raztrganinami na tkanini, popisane s krilaticami in imeni ter z luknjo v podplatu. Nekje na poti sem zamenjala tudi vezalki: desna rumena in leva v rastafarijanskih barvah; dobro se spomnim, kako jo je nekega poletnega večera iz las snel prijateljev prijatelj in mi jo podaril. Prav tako dobro se spomnim večine priložnosti ob katerih so nastali napisi, prijateljev, ki so jih napisali in pogovorov, ki so nas obkrožali. Občasno so moje alstarke dobile kak nov dodatek, največkrat pripravo za odpiranje pločevinke, medtem ko smo pozno zvečer popivali na bližnjem prizorišču bolšjega sejma. Trije Rock Otočci, štiri poletja, prezebli zimski dnevi (ko je bilo najbolj nespodobno priznati, da te v platnenih čevljih pač zebe), nešteti skoki skozi okno dijaškega doma (ob prepovedanih urah, seveda!), na skrivaj prepirsani jezik, prepiri, ljubezni. Po štirih letih in nekaj ponesrečenih poskusih sem dokončno spoznala, da nobena metoda pritrjevanja podplata ni več efektivna in sem vse to skupaj z njimi zapakirala in pospravila v kartonasto škatlo, ki počiva vrh omare ...
Veronika Z.
Rdeče alstarke
Če moram izbrati najljubši par čevljev, nimam nikakršnih težav. Kljub temu, da jih že dolga leta nisem obula, ker so praktično nenosljive, se ob tem vprašanju v moje misli nemudoma prikradejo rdeče alstarke. Tiste, ki sem jih v drugem letniku gimnazije izprosila pri očetu – ravno tako, kot sem nekaj let poprej izprosila superstarke. Oba para, se spomnim, sta v nekih obdobjih utelešala točno to, kar sem želela postati: upornica, samosvoja, rokerka. Rdeče alstarke sem nosila še pozno v prvi letnik faksa. Dobro uhojene, z razpokano gumo, gubami in raztrganinami na tkanini, popisane s krilaticami in imeni ter z luknjo v podplatu. Nekje na poti sem zamenjala tudi vezalki: desna rumena in leva v rastafarijanskih barvah; dobro se spomnim, kako jo je nekega poletnega večera iz las snel prijateljev prijatelj in mi jo podaril. Prav tako dobro se spomnim večine priložnosti ob katerih so nastali napisi, prijateljev, ki so jih napisali in pogovorov, ki so nas obkrožali. Občasno so moje alstarke dobile kak nov dodatek, največkrat pripravo za odpiranje pločevinke, medtem ko smo pozno zvečer popivali na bližnjem prizorišču bolšjega sejma. Trije Rock Otočci, štiri poletja, prezebli zimski dnevi (ko je bilo najbolj nespodobno priznati, da te v platnenih čevljih pač zebe), nešteti skoki skozi okno dijaškega doma (ob prepovedanih urah, seveda!), na skrivaj prepirsani jezik, prepiri, ljubezni. Po štirih letih in nekaj ponesrečenih poskusih sem dokončno spoznala, da nobena metoda pritrjevanja podplata ni več efektivna in sem vse to skupaj z njimi zapakirala in pospravila v kartonasto škatlo, ki počiva vrh omare ...
Veronika Z.
Turkizno modri štikli
Zaradi vpadljive barve in skoraj štirinajst centimetrskih pet so mi v butiku salonarji takoj padli v oči. Nisem sicer imela pojma, v kakšni kombinaciji z mojimi oblačili jih bom nosila, a v petih minutah so postali del moje garderobe. Kombinirala sem jih z oprijetimi kavbojkami in z njimi kar nekajkrat ponosno korakala po centru Ljubljane, čeprav me je bilo hoditi tam, kjer so na tleh granitne kocke, zelo strah.
Zarja G.
Turkizno modri štikli
Zaradi vpadljive barve in skoraj štirinajst centimetrskih pet so mi v butiku salonarji takoj padli v oči. Nisem sicer imela pojma, v kakšni kombinaciji z mojimi oblačili jih bom nosila, a v petih minutah so postali del moje garderobe. Kombinirala sem jih z oprijetimi kavbojkami in z njimi kar nekajkrat ponosno korakala po centru Ljubljane, čeprav me je bilo hoditi tam, kjer so na tleh granitne kocke, zelo strah.
Zarja G.
Visoke zelene alstarke
V prvem letniku gimnazije so se vsi sošolci podpisali na moje alstarke, pa tudi tak hec je bil, ker so bile že cele popisane, take zanimive dogodke ali pa če se nam je kaj zanimivega zgodilo, smo tudi tisto napisali na njih. Tako da imam gor napisano recimo, kdaj smo se krstili, kdaj sem aparat dobila, zvezdice, kdaj mi je Blaž prvič lupčka dal – moj srednješolski fant, besedila od pesmi, se mi zdi tak ful spomin in jih še zdaj rada tako včasih pogledam.
Še zmeraj so mi kul. Nimam v bistvu razloga zakaj jih še imam, v bistvu mi samo šaro delajo, pa ne vem, če jih bom kdaj lahko zavestno vrgla v smeti, mislim, da ne.
Maruša F.
Visoke zelene alstarke
V prvem letniku gimnazije so se vsi sošolci podpisali na moje alstarke, pa tudi tak hec je bil, ker so bile že cele popisane, take zanimive dogodke ali pa če se nam je kaj zanimivega zgodilo, smo tudi tisto napisali na njih. Tako da imam gor napisano recimo, kdaj smo se krstili, kdaj sem aparat dobila, zvezdice, kdaj mi je Blaž prvič lupčka dal – moj srednješolski fant, besedila od pesmi, se mi zdi tak ful spomin in jih še zdaj rada tako včasih pogledam.
Še zmeraj so mi kul. Nimam v bistvu razloga zakaj jih še imam, v bistvu mi samo šaro delajo, pa ne vem, če jih bom kdaj lahko zavestno vrgla v smeti, mislim, da ne.
Maruša F.
Moj rdeči kostim
S šiviljo V. sva prelistali modne revije in izbrali kroj. Odločila sem se za preprosti kroj. Edini dodatek so bili beli gumbi. Ko sem bila na prvem pomerjanju, sem tako vedela, da ga bom rada nosila. Sedaj lahko rečem, da sem ga nosila ob najpomembnejših dogodkih v mojem življenju. Seveda so zraven sodili tudi rdeči čevlji, ki sem jih kupila. Pa torbica in vsi rdeči dodatki s šminko vred. Prvič sem ga oblekla, ko sem odšla na poslovno kosilo. Prepričana sem, da mi je dal dodatno energijo in samozavest, saj sem se v njem počutila posebno. Pa tudi pogumno, ker sem ga oblekla. Rdeča barva pač ni običajna pri poslovnih srečanjih. Pri sogovornikih lahko vzbudi različne občutke, ne nujno samo pozitivne. Nosila sem ga tudi na prvi zmenek z mojo tedanjo simpatijo. In požela občudovanje in komplimente, kar me je zelo osrečilo. Sčasoma je moj rdeči kostim načel zob časa, kot pravimo. Bilo mi je hudo in žal. Priznam, da ga nisem obleka že najmanj leto dni, vendar visi v moji omari na vidnem mestu. Kot bi ga hotela pravkar obleči. Toliko lepih spominov vzbuja v meni, da ga moram včasih celo pobožat...
Brigita R.
Moj rdeči kostim
S šiviljo V. sva prelistali modne revije in izbrali kroj. Odločila sem se za preprosti kroj. Edini dodatek so bili beli gumbi. Ko sem bila na prvem pomerjanju, sem tako vedela, da ga bom rada nosila. Sedaj lahko rečem, da sem ga nosila ob najpomembnejših dogodkih v mojem življenju. Seveda so zraven sodili tudi rdeči čevlji, ki sem jih kupila. Pa torbica in vsi rdeči dodatki s šminko vred. Prvič sem ga oblekla, ko sem odšla na poslovno kosilo. Prepričana sem, da mi je dal dodatno energijo in samozavest, saj sem se v njem počutila posebno. Pa tudi pogumno, ker sem ga oblekla. Rdeča barva pač ni običajna pri poslovnih srečanjih. Pri sogovornikih lahko vzbudi različne občutke, ne nujno samo pozitivne. Nosila sem ga tudi na prvi zmenek z mojo tedanjo simpatijo. In požela občudovanje in komplimente, kar me je zelo osrečilo. Sčasoma je moj rdeči kostim načel zob časa, kot pravimo. Bilo mi je hudo in žal. Priznam, da ga nisem obleka že najmanj leto dni, vendar visi v moji omari na vidnem mestu. Kot bi ga hotela pravkar obleči. Toliko lepih spominov vzbuja v meni, da ga moram včasih celo pobožat...
Brigita R.
Maturantski čevlji s čipko
Od nekdaj sem bila velika oboževalka čipke kot dodatka na oblačilih. Imela sem kar nekaj majic, šalov ter najlonk s čipko. Dolgo časa sem iskala tudi čevlje s čipkastim vzorcem, a neuspešno. Dokler nisem malo pred svojim maturantskim plesom našla prave. Obleko in dodatke sem prilagodila čevljem. Čipka in vrtoglavo visoke pete so pripomogle, da sem se na plesu počutila izjemno. No, vseeno pa v takih čevljih težko preplešeš več ur, zato se je večer na plesišču zaključil z bosimi nogami in s čevlji v rokah. Pa z nasmeškom na obrazu.
Zarja G.
Maturantski čevlji s čipko
Od nekdaj sem bila velika oboževalka čipke kot dodatka na oblačilih. Imela sem kar nekaj majic, šalov ter najlonk s čipko. Dolgo časa sem iskala tudi čevlje s čipkastim vzorcem, a neuspešno. Dokler nisem malo pred svojim maturantskim plesom našla prave. Obleko in dodatke sem prilagodila čevljem. Čipka in vrtoglavo visoke pete so pripomogle, da sem se na plesu počutila izjemno. No, vseeno pa v takih čevljih težko preplešeš več ur, zato se je večer na plesišču zaključil z bosimi nogami in s čevlji v rokah. Pa z nasmeškom na obrazu.
Zarja G.
Turkizne alstarke
Turkizne alstarke so pravzaprav bele alstarke, ki sem jih sama pobarvala na modro-zeleno. Bele so bile namreč cenejše – tudi ko sem prištela nakup barve za tekstil. Morda najbolj zabaven spomin, ki me veže na njih je ravno proces barvanja – barvo je bilo namreč potrebno »fiksirati« tako, da pobarvani tekstil polikaš z vročim likalnikom. Predstavljajte si skoraj dvajsetletnico, ki platnene čevlje razteguje na deski za likanje in previdno ravna tekstilne dele.
Sicer pa sem bele alstarke kupila zato, ker so moje rdeče dočakale klavrn konec. Sošolka Hera je namreč po nesreči stopila na mojo peto in moji najljubši čevlji so se razparali od gumijaste kapice na sprednji strani po obeh straneh. Čeprav se mi to takrat ni zdelo prav nič smešno, je to sedaj eden izmed redkih spominov na Hero in mi je zato kar pri srcu. Končni rezultat pa je pravzaprav nakup novih, nadomestnih alstark, ki so belo zamenjale za turkizno barvo. Kdaj so one tako klavrno končale se ne spomnim.
Veronika Z.
Turkizne alstarke
Turkizne alstarke so pravzaprav bele alstarke, ki sem jih sama pobarvala na modro-zeleno. Bele so bile namreč cenejše – tudi ko sem prištela nakup barve za tekstil. Morda najbolj zabaven spomin, ki me veže na njih je ravno proces barvanja – barvo je bilo namreč potrebno »fiksirati« tako, da pobarvani tekstil polikaš z vročim likalnikom. Predstavljajte si skoraj dvajsetletnico, ki platnene čevlje razteguje na deski za likanje in previdno ravna tekstilne dele.
Sicer pa sem bele alstarke kupila zato, ker so moje rdeče dočakale klavrn konec. Sošolka Hera je namreč po nesreči stopila na mojo peto in moji najljubši čevlji so se razparali od gumijaste kapice na sprednji strani po obeh straneh. Čeprav se mi to takrat ni zdelo prav nič smešno, je to sedaj eden izmed redkih spominov na Hero in mi je zato kar pri srcu. Končni rezultat pa je pravzaprav nakup novih, nadomestnih alstark, ki so belo zamenjale za turkizno barvo. Kdaj so one tako klavrno končale se ne spomnim.
Veronika Z.
Galoše
Sprašujem se, zakaj neki sem med vsemi mogočimi čevlji – in teh res ni bilo malo – vsa leta, bolje rečeno desetletja, prelaga te galoše po omari. Nobena dragocenost niso. Navadna plastika. Izdelek Peka, morda Planike ali Alpine iz konca 70. ali začetka 80. let prejšnjega stoletja, ki se verjetno ni prijel. Takih ali podobnih nisem nikoli več zasledila v naših trgovinah z obutvijo. Tudi v italijanskih ne, kamor smo ženske rade skočile po nove čevlje, saj je bila izbira doma precej bolj skromna. V tistih letih so bili salonarji moja osnovna obutev. V njih sem v službi prestala (dobesedno), kasneje presedela večji del dneva. Nosila sem jih skoraj vse leto, dokler se je dalo, tudi v dežju (pa so bili podplati izključno usnjeni!), celo v snegu, če ni bilo ravno preveč mrzlo. In galoše so bile odlična zaščita za moje krasne salonarje, noge takrat niso bile tako pomembne. Ja, to so bili pač čisto drugi časi, druga leta, druge skrbi in pomembnosti! So zato ostale vsa ta leta v moji omari?
Vilma K.
Galoše
Sprašujem se, zakaj neki sem med vsemi mogočimi čevlji – in teh res ni bilo malo – vsa leta, bolje rečeno desetletja, prelaga te galoše po omari. Nobena dragocenost niso. Navadna plastika. Izdelek Peka, morda Planike ali Alpine iz konca 70. ali začetka 80. let prejšnjega stoletja, ki se verjetno ni prijel. Takih ali podobnih nisem nikoli več zasledila v naših trgovinah z obutvijo. Tudi v italijanskih ne, kamor smo ženske rade skočile po nove čevlje, saj je bila izbira doma precej bolj skromna. V tistih letih so bili salonarji moja osnovna obutev. V njih sem v službi prestala (dobesedno), kasneje presedela večji del dneva. Nosila sem jih skoraj vse leto, dokler se je dalo, tudi v dežju (pa so bili podplati izključno usnjeni!), celo v snegu, če ni bilo ravno preveč mrzlo. In galoše so bile odlična zaščita za moje krasne salonarje, noge takrat niso bile tako pomembne. Ja, to so bili pač čisto drugi časi, druga leta, druge skrbi in pomembnosti! So zato ostale vsa ta leta v moji omari?
Vilma K.
Tvoje ugice, ki si jih imela rada do konca
In si jih želela obuti, ko nisi mogla več vstati. Moj spomin nate, mami. Na najine skupne trenutke. Včasih glasne, včasih tihe, vedno srečne. Tople, sladke, mile in vesele. Kakor ti. Ki te več ni, a tvoj nasmeh ostaja z mano vse te težke dni.
Anja. J.
Tvoje ugice, ki si jih imela rada do konca
In si jih želela obuti, ko nisi mogla več vstati. Moj spomin nate, mami. Na najine skupne trenutke. Včasih glasne, včasih tihe, vedno srečne. Tople, sladke, mile in vesele. Kakor ti. Ki te več ni, a tvoj nasmeh ostaja z mano vse te težke dni.
Anja. J.
Moje otroške stvari
Pred nekaj leti sem ob pospravljanju podstrešja našla star kovček iz lepenke. V njem so bile moje otroške stvari, ki jih je shranila moja mama in mi zanje ni nikoli povedala. Mala navihanka s polnimi lički s črno belih fotografij je že zdavnaj odrasla, prav tako ni več njene mamice. Oblačilca in čeveljci, v katerih je skrito moje otroštvo, pa so ostali.
Nives S.
Moje otroške stvari
Pred nekaj leti sem ob pospravljanju podstrešja našla star kovček iz lepenke. V njem so bile moje otroške stvari, ki jih je shranila moja mama in mi zanje ni nikoli povedala. Mala navihanka s polnimi lički s črno belih fotografij je že zdavnaj odrasla, prav tako ni več njene mamice. Oblačilca in čeveljci, v katerih je skrito moje otroštvo, pa so ostali.
Nives S.
Moji gojzarji
Ne zgodi se pogosto, da nam je dano z enimi samim parom čevljev popotovati skozi daljše časovno obdobje nekaj desetletij in da jih še vedno, kljub njihovi izrabljenosti, pobožaš s hvaležnim pogledom, saj ti pogled nanje privabi toliko lepih spominov.
Kupljeni so bili leta 1978, eno leto po rojstvu hčerke Kristine. Stali so me celo premoženje – no, skorajda celo mojo plačo, ki za tiste čase ni bila ravno majhna. Ampak Alpina Žiri je bila že takrat pojem kvalitete in moj prvi vzpon na Triglav je bil tiste cene vreden.
Naslednja leta so bili ti gojzerji moji stalni spremljevalci na naših vsakoletnih hribovskih pohajkovanjih in počitnikovanjih. Pa vendar, vsake lepi pesmi je enkrat konec in tako so dočakali svoj »upokojeniški konec« tudi moji čevlji. Delo na gradbišču, pri zidavi nove hiše hčerke Kristine, je zahtevalo svoj davek in nekega lepega dne je odstopil prvi podplat in ker se je mudilo z delom, sem uporabil kar širok izolirni trak in jih nekako usposobil za delo naprej. Nekaj dni za tem se je zadeva ponovila še pri drugem čevlju.
Ker moji dragi vedo koliko mi pomeni Velika Planina, so me za moj rojstni dan prav prijazno presenetili in mi poklonili nove gorske čevlje. Lepe, lažje od prejšnjih in seveda zopet od Alpine Žiri, saj ni, da bi človek menjal proizvajalca, če veš, da gre za kvalitetno slovensko blago.
Bojan P.
Moji gojzarji
Ne zgodi se pogosto, da nam je dano z enimi samim parom čevljev popotovati skozi daljše časovno obdobje nekaj desetletij in da jih še vedno, kljub njihovi izrabljenosti, pobožaš s hvaležnim pogledom, saj ti pogled nanje privabi toliko lepih spominov.
Kupljeni so bili leta 1978, eno leto po rojstvu hčerke Kristine. Stali so me celo premoženje – no, skorajda celo mojo plačo, ki za tiste čase ni bila ravno majhna. Ampak Alpina Žiri je bila že takrat pojem kvalitete in moj prvi vzpon na Triglav je bil tiste cene vreden.
Naslednja leta so bili ti gojzerji moji stalni spremljevalci na naših vsakoletnih hribovskih pohajkovanjih in počitnikovanjih. Pa vendar, vsake lepi pesmi je enkrat konec in tako so dočakali svoj »upokojeniški konec« tudi moji čevlji. Delo na gradbišču, pri zidavi nove hiše hčerke Kristine, je zahtevalo svoj davek in nekega lepega dne je odstopil prvi podplat in ker se je mudilo z delom, sem uporabil kar širok izolirni trak in jih nekako usposobil za delo naprej. Nekaj dni za tem se je zadeva ponovila še pri drugem čevlju.
Ker moji dragi vedo koliko mi pomeni Velika Planina, so me za moj rojstni dan prav prijazno presenetili in mi poklonili nove gorske čevlje. Lepe, lažje od prejšnjih in seveda zopet od Alpine Žiri, saj ni, da bi človek menjal proizvajalca, če veš, da gre za kvalitetno slovensko blago.
Bojan P.
Superga za na pot
Več kot deset let je služila Tomu Križnarju na njegovih poteh, kjer je opravljal poslanstvo popotnika, humanitarca, aktivista in borca za človekove pravice. Superge, od katerih se je zelo težko ločil, je leta 2005 podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju.
Superga za na pot
Več kot deset let je služila Tomu Križnarju na njegovih poteh, kjer je opravljal poslanstvo popotnika, humanitarca, aktivista in borca za človekove pravice. Superge, od katerih se je zelo težko ločil, je leta 2005 podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju.
Črni s kovinskimi špicami
V življenju nisem imela težjih ali manj udobnih čevljev od teh črnih čevljev s špicami. A vendar je šlo za ljubezen na prvi pogled, ki je trajala do prvega žulja in nerodnega štorkljanja po mestu. Čevlji so pritegnili marsikateri pogled mimoidočih in sama sebi sem se zdela nenavadno močna, fatalna punca. Čeprav zdaj za vsak dan nosim obutev brez pet, so mi ti čevlji na pogled še vedno noro všeč. Z veseljem bi jih spet obula, a samo, če bi lahko ves čas sedela.
Zarja G.
Črni s kovinskimi špicami
V življenju nisem imela težjih ali manj udobnih čevljev od teh črnih čevljev s špicami. A vendar je šlo za ljubezen na prvi pogled, ki je trajala do prvega žulja in nerodnega štorkljanja po mestu. Čevlji so pritegnili marsikateri pogled mimoidočih in sama sebi sem se zdela nenavadno močna, fatalna punca. Čeprav zdaj za vsak dan nosim obutev brez pet, so mi ti čevlji na pogled še vedno noro všeč. Z veseljem bi jih spet obula, a samo, če bi lahko ves čas sedela.
Zarja G.
Zgodba o moji poročni obleki in čevljih
V službi sem hecala sodelavce, da se bom poročila v beli obleki. Starejši sodelavec me je spraševal, zakaj ne vzamem kar birmanske obleke – tehtala sem namreč 45 kg. Obleko mi je šivala neka šivilja v Kranju. Tudi čevlje sem kupila v Kranju. Bili so čisto poceni, ker je bil eden v izložbi in sta bila zato različnih barv. Vseeno sem se odločila zanje, ker so bili daleč edini, ki so mi kolikor toliko stali na nogah.
Vsi drugi so se mi sezuvali in tega si na tak naporen dan res nisem mogla privoščiti. Razlika v barvi je bila takrat komaj opazna, zdaj so pa prava reklama za to, kaj naredi predmetom svetloba na dolgi rok.
Za prvo obletnico poroke sva šla v Verono. In sicer v areno poslušat opero, kjer je pel Plácido Domingo. Seveda sem za to enkratno priložnost oblekla poročno obleko, in še huje, obula poročne čevlje! V tistih petkah sem torej hodila po tlakovanih ulicah Verone, po visokih kamnitih stopnicah arene in prav nič čudno ni, da je najprej odletela mašna, potem pa še peta. Mašno sem nekako prilepila nazaj z obližem, peto pa sem popravljala in nameščala vsakih par sekund, dokler se nisem spomnila, da sem včasih veliko hodila bosa. Torej: zakaj ne bi še danes?
Niti čevljev niti obleke po tistem nisem več obleka. Morda bi, a je po porodu nisem mogla več zapeti.
Ana M.
Zgodba o moji poročni obleki in čevljih
V službi sem hecala sodelavce, da se bom poročila v beli obleki. Starejši sodelavec me je spraševal, zakaj ne vzamem kar birmanske obleke – tehtala sem namreč 45 kg. Obleko mi je šivala neka šivilja v Kranju. Tudi čevlje sem kupila v Kranju. Bili so čisto poceni, ker je bil eden v izložbi in sta bila zato različnih barv. Vseeno sem se odločila zanje, ker so bili daleč edini, ki so mi kolikor toliko stali na nogah.
Vsi drugi so se mi sezuvali in tega si na tak naporen dan res nisem mogla privoščiti. Razlika v barvi je bila takrat komaj opazna, zdaj so pa prava reklama za to, kaj naredi predmetom svetloba na dolgi rok.
Za prvo obletnico poroke sva šla v Verono. In sicer v areno poslušat opero, kjer je pel Plácido Domingo. Seveda sem za to enkratno priložnost oblekla poročno obleko, in še huje, obula poročne čevlje! V tistih petkah sem torej hodila po tlakovanih ulicah Verone, po visokih kamnitih stopnicah arene in prav nič čudno ni, da je najprej odletela mašna, potem pa še peta. Mašno sem nekako prilepila nazaj z obližem, peto pa sem popravljala in nameščala vsakih par sekund, dokler se nisem spomnila, da sem včasih veliko hodila bosa. Torej: zakaj ne bi še danes?
Niti čevljev niti obleke po tistem nisem več obleka. Morda bi, a je po porodu nisem mogla več zapeti.
Ana M.
Modre alstarke
Alstarke so mi v bistvu nek čustven simbol druženja s prijatelji in utehe. Jih imam zelo čustveno povezane. Poleg tega, da itak povsod, kjer sem bila, sem jih itak mela s seboj, moji prvi poljubi, in ti večji večji dogodki v lajfu, sem jih vedno imela gor. Tako da me tudi vežejo na te spomine. Na neke prve dogodke v življenju, takrat popolnoma nove in unikatne in jih imam shranjene mogoče tudi zaradi tega, ker so mi en prijeten spomin na to, kako je bilo takrat, ko si bil popolnoma naiven in utopično verjel v vse in bil lep primer človeka oziroma tega, kaj se da vse narediti. Se mi zdi, da to pač se ful poklapa z nekim obdobjem v katerem sem jih nosila.
Mojca S.
Modre alstarke
Alstarke so mi v bistvu nek čustven simbol druženja s prijatelji in utehe. Jih imam zelo čustveno povezane. Poleg tega, da itak povsod, kjer sem bila, sem jih itak mela s seboj, moji prvi poljubi, in ti večji večji dogodki v lajfu, sem jih vedno imela gor. Tako da me tudi vežejo na te spomine. Na neke prve dogodke v življenju, takrat popolnoma nove in unikatne in jih imam shranjene mogoče tudi zaradi tega, ker so mi en prijeten spomin na to, kako je bilo takrat, ko si bil popolnoma naiven in utopično verjel v vse in bil lep primer človeka oziroma tega, kaj se da vse narediti. Se mi zdi, da to pač se ful poklapa z nekim obdobjem v katerem sem jih nosila.
Mojca S.
Bosonogec
Sem bosonogec. Pred skoraj štirimi leti sem se odločil, da bom ves čas hodil bos. Poleti, pozimi, v vročini, mrazu, po gozdnih poteh in po umazanih ljubljanskih ulicah.
Kot otrok sem bil veliko bos, bosonoštvo pa se je pri meni začelo pri skavtih, ko sem bil na taborih vedno bos. In ker sem po podplatih dobil žulje, sem bil dva meseca ves čas bos. Bosonoštva sem se navadil, potem pa je prišla zima in so mi čevlji pomehkužili podplate. In naslednje leto isto. Tako sem ugotovil, da je najbolje, da sem bos kar ves čas. Bos hodim in tečem, se vozim z rolko, kolesom ali monociklom, bos hodim povsod.
Bosa noga je najboljša ‚obutev‘. Odločitev za bosonoštvo je moja filozofija, morda celo upor proti kapitalističnemu diktatu udobja in ugodja. Vse čutim – mrzlo, toplo, vroče, ledeno, prijetno, neprijetno. V tem je poanta! Saj tudi mene boli, a moj prag bolečine je verjetno drugje kot pri ostalih ljudeh. Če hodiš bos, se začnejo razvijati povsem druge mišice v nogah in tudi v hrbtu. Si tudi ozemljen, znebiš se statične elektrike, kar dobro vpliva na telo, saj se zmanjšajo vnetja in se pospeši pretok krvi. V teh letih se mi je koža na stopalih odebelila, postala je usnjena; kot debelo, trdo, a mehko usnje, ki ga je težko preluknjati! Moje noge nimajo profila, kot ga imajo čevlji. Tudi vsa umazanija, če na kaj stopim, gre že čez dvajset korakov stran. Na taborih si noge umivam z jutranjo in večerno roso. Najtežje pa gre ven Ljubljana; ljubljanska umazanija je najbolj trdovratna in ostane kar nekaj dni!
Gašper S.
Bosonogec
Sem bosonogec. Pred skoraj štirimi leti sem se odločil, da bom ves čas hodil bos. Poleti, pozimi, v vročini, mrazu, po gozdnih poteh in po umazanih ljubljanskih ulicah.
Kot otrok sem bil veliko bos, bosonoštvo pa se je pri meni začelo pri skavtih, ko sem bil na taborih vedno bos. In ker sem po podplatih dobil žulje, sem bil dva meseca ves čas bos. Bosonoštva sem se navadil, potem pa je prišla zima in so mi čevlji pomehkužili podplate. In naslednje leto isto. Tako sem ugotovil, da je najbolje, da sem bos kar ves čas. Bos hodim in tečem, se vozim z rolko, kolesom ali monociklom, bos hodim povsod.
Bosa noga je najboljša ‚obutev‘. Odločitev za bosonoštvo je moja filozofija, morda celo upor proti kapitalističnemu diktatu udobja in ugodja. Vse čutim – mrzlo, toplo, vroče, ledeno, prijetno, neprijetno. V tem je poanta! Saj tudi mene boli, a moj prag bolečine je verjetno drugje kot pri ostalih ljudeh. Če hodiš bos, se začnejo razvijati povsem druge mišice v nogah in tudi v hrbtu. Si tudi ozemljen, znebiš se statične elektrike, kar dobro vpliva na telo, saj se zmanjšajo vnetja in se pospeši pretok krvi. V teh letih se mi je koža na stopalih odebelila, postala je usnjena; kot debelo, trdo, a mehko usnje, ki ga je težko preluknjati! Moje noge nimajo profila, kot ga imajo čevlji. Tudi vsa umazanija, če na kaj stopim, gre že čez dvajset korakov stran. Na taborih si noge umivam z jutranjo in večerno roso. Najtežje pa gre ven Ljubljana; ljubljanska umazanija je najbolj trdovratna in ostane kar nekaj dni!
Gašper S.
Še vedno hodi z nama
Njeni koraki so se oddaljili v tišino.
Nastopila je neskončna praznina, sledilo pospravljanje njenega doma in z njim so se prebudili številni spomini. Polne omare, med njmi obuvala, ki so nas od nekdaj povezovala. V predsobi je imela omaro s številnimi toplimi in mehkimi copati in svojo ljubezen je izrazila tudi tako, da ti je ponudila najbolj udobne in tiste najtoplejše.
Imele smo isto številko nog, obliko stopal in podoben občutek za estetiko. Naučila naju je, da morajo biti noge tople, obuvala udobna.in da so čevlji kot pika na
i v zunajem videzu. Kupavala je kakovostne brezčasne elegantne čevlje. Imela je lahek korak in zato na njenih čevljih ni bilo znakov obrabe. Tako sva jih lahko za njo nosili še z mamo.
S staranjem so se spreminjali z elegantnih v vedno bolj udobne. Tu in tam si je pri hoji pomagala s palico, kasneje s hojico in na koncu z vozičkom. Vedno je rada hodila v naravo. Težko se je sprijaznila, da ima težave z nogami, a volje do svežega zraka in pogleda na hribe ni do zadnjega koraka izgubila.
Nazadnje pa je prav zaradi nog za večno odšla.
Med mnogimi spomini in spominskimi predmeti so ostala tudi njena obuvala. Nekatera še nosiva in tudi tako hodi še vedno z nama.
Slavica in Polona S.
Še vedno hodi z nama
Njeni koraki so se oddaljili v tišino.
Nastopila je neskončna praznina, sledilo pospravljanje njenega doma in z njim so se prebudili številni spomini. Polne omare, med njmi obuvala, ki so nas od nekdaj povezovala. V predsobi je imela omaro s številnimi toplimi in mehkimi copati in svojo ljubezen je izrazila tudi tako, da ti je ponudila najbolj udobne in tiste najtoplejše.
Imele smo isto številko nog, obliko stopal in podoben občutek za estetiko. Naučila naju je, da morajo biti noge tople, obuvala udobna.in da so čevlji kot pika na
i v zunajem videzu. Kupavala je kakovostne brezčasne elegantne čevlje. Imela je lahek korak in zato na njenih čevljih ni bilo znakov obrabe. Tako sva jih lahko za njo nosili še z mamo.
S staranjem so se spreminjali z elegantnih v vedno bolj udobne. Tu in tam si je pri hoji pomagala s palico, kasneje s hojico in na koncu z vozičkom. Vedno je rada hodila v naravo. Težko se je sprijaznila, da ima težave z nogami, a volje do svežega zraka in pogleda na hribe ni do zadnjega koraka izgubila.
Nazadnje pa je prav zaradi nog za večno odšla.
Med mnogimi spomini in spominskimi predmeti so ostala tudi njena obuvala. Nekatera še nosiva in tudi tako hodi še vedno z nama.
Slavica in Polona S.
Preveliki
Vedno je trdila, da se ne bo poročila v beli obleki. Ona že ne. To se ji je zdelo tako klišejsko in kičasto. Potem pa se je zaljubila v Makedonca. Njegovi starši so spoštovali tradicijo. Radodarno so natresli novce, da bi si nevesta kupila poročno opravo. Belo, seveda.
Po utrujajočem pohodu po tržaških butikih sta z ženinom našla obleko, v kateri je bila kot Sneguljčica. Res lepo, s čipkastim životcem in dolgim, plisiranim krilom. A obleka je bila za kakih deset centimetrov predolga. Vlekla se je po tleh. Zato je bilo treba najti čevlje, ki bi nevesto ustrezno privzdignili. Pisalo se je leto 1976 in čevlji z debelimi podplati in vsaj deset centimetrov visokimi petami so bili že lanska moda. Po dolgem iskanju sta končno našla bele sandale iz prejšnje sezone, ravno pravšnje. Le da so bili za eno številko preveliki. Ni več imela moči, da bi iskala naprej. Tolažila se je, da bo obleka zakrila centimeter praznega prostora za njeno peto.
Ure in ure je plesala makedonsko oro. Na svadbi s tristopetdesetimi gosti je blestela zaradi vzdržljivosti in razigranosti. Svoje sandale je od hvaležnosti poljubila, ko jih je končno odpela z nog. Kljub temu, da so ji noge zatekle od utrujenosti, je niso ožulili. Ker so bili preveliki.
Alenka T.
Preveliki
Vedno je trdila, da se ne bo poročila v beli obleki. Ona že ne. To se ji je zdelo tako klišejsko in kičasto. Potem pa se je zaljubila v Makedonca. Njegovi starši so spoštovali tradicijo. Radodarno so natresli novce, da bi si nevesta kupila poročno opravo. Belo, seveda.
Po utrujajočem pohodu po tržaških butikih sta z ženinom našla obleko, v kateri je bila kot Sneguljčica. Res lepo, s čipkastim životcem in dolgim, plisiranim krilom. A obleka je bila za kakih deset centimetrov predolga. Vlekla se je po tleh. Zato je bilo treba najti čevlje, ki bi nevesto ustrezno privzdignili. Pisalo se je leto 1976 in čevlji z debelimi podplati in vsaj deset centimetrov visokimi petami so bili že lanska moda. Po dolgem iskanju sta končno našla bele sandale iz prejšnje sezone, ravno pravšnje. Le da so bili za eno številko preveliki. Ni več imela moči, da bi iskala naprej. Tolažila se je, da bo obleka zakrila centimeter praznega prostora za njeno peto.
Ure in ure je plesala makedonsko oro. Na svadbi s tristopetdesetimi gosti je blestela zaradi vzdržljivosti in razigranosti. Svoje sandale je od hvaležnosti poljubila, ko jih je končno o dpela z nog. Kljub temu, da so ji noge zatekle od utrujenosti, je niso ožulili. Ker so bili preveliki.
Alenka T.
V spomin in opomin
Po vrnitvi iz otroškega taborišča v Nemčiji ni bilo v rudarskem naselju v Trbovljah, kjer je odraščal, nikogar. Starša so ubili v Auswitzu, brata, ki sta prav tako okusila grenkobo vojne, sta si morala tako kot on poiskati svojo pot.
Pri osemnajstih letih si je ustvaril družino. Sledi vojne so bile prisotne. Star 22 let je stopil na mino. Bila je potrebna podkolenska amputacija leve noge. O tem dnevu ni govoril, le babica je omenila, kako težko je bilo, ko so ji prišli povedat za nesrečo. Stara je bila 23 let, moja mama pa še ne 3 leta. Po okrevanju je zaživel polno življenje. Zamenjal je več protez. Po prvo so ga napotili v Milano, po drugo v Nemčijo, kasnejše so mu izdelali v Soči v Ljubljani. Proteze so mu omogočile aktivno življenje.
Bil je državni prvak invalidov Jugoslavije v keglanju, ljubiteljsko se je ukvarjal s športom: smučal, drsal, plaval, kolesaril, jahal in hodil v naravo. Z babico sta veliko in zelo rada plesala, morda več kot tisti brez gibalne ovire. Veselje do življenja je delil. To pa ne pomeni, da ni imel težav. Krn mu je pogosto krvavel, saj je imel luskavico. Zato je moral včasih hoditi brez proteze in si je pomagal z berglama. Tudi pri hoji z njima je bil spreten. Nič ga ni ustavilo v njegovi življenjski energiji. Ko smo bili ob njem v bolnici in je umiral, je prosil, naj mu damo njegovo nogo-protezo, da bo lahko šel. Odšla je z njo med zvezde. V družini pa smo obdržali eno od njegovih protez kot spomin, opomin in kot simbol optimizma in sreče, ki ju lahko najdeš v sebi in v svetu, ki te obdaja.
Bil je eden prvih, ki si je poleti oblekel kratke hlače in proteze ni skrival. Tedaj so bili žal še drugačni časi in tu in tam sem kot majhna punčka opazila koga, ki je strmel v njegovo protezo. Ne vem, kako se je tedaj počutil, a vem, da je bil srečen in vesel človek.
Slavica in Polona S.
V spomin in opomin
Po vrnitvi iz otroškega taborišča v Nemčiji ni bilo v rudarskem naselju v Trbovljah, kjer je odraščal, nikogar. Starša so ubili v Auswitzu, brata, ki sta prav tako okusila grenkobo vojne, sta si morala tako kot on poiskati svojo pot.
Pri osemnajstih letih si je ustvaril družino. Sledi vojne so bile prisotne. Star 22 let je stopil na mino. Bila je potrebna podkolenska amputacija leve noge. O tem dnevu ni govoril, le babica je omenila, kako težko je bilo, ko so ji prišli povedat za nesrečo. Stara je bila 23 let, moja mama pa še ne 3 leta. Po okrevanju je zaživel polno življenje. Zamenjal je več protez. Po prvo so ga napotili v Milano, po drugo v Nemčijo, kasnejše so mu izdelali v Soči v Ljubljani. Proteze so mu omogočile aktivno življenje.
Bil je državni prvak invalidov Jugoslavije v keglanju, ljubiteljsko se je ukvarjal s športom: smučal, drsal, plaval, kolesaril, jahal in hodil v naravo. Z babico sta veliko in zelo rada plesala, morda več kot tisti brez gibalne ovire. Veselje do življenja je delil. To pa ne pomeni, da ni imel težav. Krn mu je pogosto krvavel, saj je imel luskavico. Zato je moral včasih hoditi brez proteze in si je pomagal z berglama. Tudi pri hoji z njima je bil spreten. Nič ga ni ustavilo v njegovi življenjski energiji. Ko smo bili ob njem v bolnici in je umiral, je prosil, naj mu damo njegovo nogo-protezo, da bo lahko šel. Odšla je z njo med zvezde. V družini pa smo obdržali eno od njegovih protez kot spomin, opomin in kot simbol optimizma in sreče, ki ju lahko najdeš v sebi in v svetu, ki te obdaja.
Bil je eden prvih, ki si je poleti oblekel kratke hlače in proteze ni skrival. Tedaj so bili žal še drugačni časi in tu in tam sem kot majhna punčka opazila koga, ki je strmel v njegovo protezo. Ne vem, kako se je tedaj počutil, a vem, da je bil srečen in vesel človek.
Slavica in Polona S.
Zimske alstarke
V srednji šoli se je Tea pretovrila v pravo alstarkarico
– alstarke poleti, alstarke pozimi, alstarke v dežju. Do sredine golena segajoče, iz nebrušenega usnja, v bež barvi in podložene z volno – to so bile njene prve zimske alstarke. Kupljene v Zagrebu in zelo drage. Čeprav je nakup nekako megleno ovit v spomine na obdobje srednje šole, pa so spomini na obuvalne navade še vedno živi: sprva so bile alstarke odvezane in robovi zavihani navzdol, šele z dodatnimi leti zrelosti so se vezalke začele zategovati in robovi višati, kar je omogočalo lahkotnejši korak. Imajo le eno pomanjkljivost, zaradi katere tudi več niso v redni (upo)rabi: prepuščajo vodo. Zadnjih pet ali šest let tako počivajo v kleti in čakajo ...
Tea Š. (zapisala Veronika Z.)
Zimske alstarke
V srednji šoli se je Tea pretovrila v pravo alstarkarico
– alstarke poleti, alstarke pozimi, alstarke v dežju. Do sredine golena segajoče, iz nebrušenega usnja, v bež barvi in podložene z volno – to so bile njene prve zimske alstarke. Kupljene v Zagrebu in zelo drage. Čeprav je nakup nekako megleno ovit v spomine na obdobje srednje šole, pa so spomini na obuvalne navade še vedno živi: sprva so bile alstarke odvezane in robovi zavihani navzdol, šele z dodatnimi leti zrelosti so se vezalke začele zategovati in robovi višati, kar je omogočalo lahkotnejši korak. Imajo le eno pomanjkljivost, zaradi katere tudi več niso v redni (upo)rabi: prepuščajo vodo. Zadnjih pet ali šest let tako počivajo v kleti in čakajo ...
Tea Š. (zapisala Veronika Z.)
Premajhni
Zgodba se je začela v Trstu leta 1995. Hči se je pripravljala na maturantski ples. Želela si je salonarje z visoko peto. Črne, enostavne in elegantne. Oče, mati in hči so oblezli že vse znane in neznane prodajalne s čevlji, pravih pa niso našli. V izložbi trgovine nasproti Upima pa jih je hči končno zagledala. Salonarji iz njenih sanj so stali na podstavku in jo vabili v trgovino. Kakšno razočaranje, ko niso imeli njene številke. Čevlji, ki jih je pomerila, so bili za pol številke premajhni. Pa so bili tako lepi. Kar ni jih mogla dati z nog. Oče, ki je imel prodajaln s čevlji dovolj za celo življenje in še čez, jo je prepričeval, da se bodo raztegnili. Saj so usnjeni in mehki, pravi italijanski čevlji, vendar. Končno se je odločila in jih vzela.
Po treh urah razkazovanja mladosti in lepote jih je končno smela sneti z nog. Pospremila jih je z globokim izdihom olajšanja. Preobula se je v svoje dobro uhojene superge in pravo praznovanje se je lahko začelo. Mladi so odšli v disko, da bi se poveselili stran od etikete in predpisanih vzorcev. Čevlje je takrat pospravila v nahrbtnik in jih naslednji dan vrgla na dno omare. Nikoli več jih ni pogledala. Ker so bili premajhni.
Alenka T.
Premajhni
Zgodba se je začela v Trstu leta 1995. Hči se je pripravljala na maturantski ples. Želela si je salonarje z visoko peto. Črne, enostavne in elegantne. Oče, mati in hči so oblezli že vse znane in neznane prodajalne s čevlji, pravih pa niso našli. V izložbi trgovine nasproti Upima pa jih je hči končno zagledala. Salonarji iz njenih sanj so stali na podstavku in jo vabili v trgovino. Kakšno razočaranje, ko niso imeli njene številke. Čevlji, ki jih je pomerila, so bili za pol številke premajhni. Pa so bili tako lepi. Kar ni jih mogla dati z nog. Oče, ki je imel prodajaln s čevlji dovolj za celo življenje in še čez, jo je prepričeval, da se bodo raztegnili. Saj so usnjeni in mehki, pravi italijanski čevlji, vendar. Končno se je odločila in jih vzela.
Po treh urah razkazovanja mladosti in lepote jih je končno smela sneti z nog. Pospremila jih je z globokim izdihom olajšanja. Preobula se je v svoje dobro uhojene superge in pravo praznovanje se je lahko začelo. Mladi so odšli v disko, da bi se poveselili stran od etikete in predpisanih vzorcev. Čevlje je takrat pospravila v nahrbtnik in jih naslednji dan vrgla na dno omare. Nikoli več jih ni pogledala. Ker so bili premajhni.
Alenka T.
Čevlji na recept
Zaradi težav z nogami (dve trombozi, ponavljajoči se šeni, hudo otekanje) je mama kar dvajset let imela pripravljeno svoje kopito v Soči, med 1975 in 1995. Naredili so ga po odlitku noge. Delali so ji vse - od sandalov do škornjev in to na recept. Malo je bilo treba doplačati, a ne dosti. Dajala je delat različno obutev: za dež, za suho, največkrat v drap barvi, črne, celo lakaste. Ti čevlji so eni prvih. Ker je bila zelo zadovoljna z njimi, je čez nekaj časa dala delat popolnoma enake. Malo se razlikujejo samo petke, ker so drugič pač imeli take.
Kasneje je želela nižjo peto, udobnejši model, novo kopito ... A kopit niso več delali po odlitkih noge. Novo kopito ji ni ustrezalo. Čevlje po novem kopitu je vrgla stran in ni več hodila v Sočo.
Ana M.
Čevlji na recept
Zaradi težav z nogami (dve trombozi, ponavljajoči se šeni, hudo otekanje) je mama kar dvajset let imela pripravljeno svoje kopito v Soči, med 1975 in 1995. Naredili so ga po odlitku noge. Delali so ji vse - od sandalov do škornjev in to na recept. Malo je bilo treba doplačati, a ne dosti. Dajala je delat različno obutev: za dež, za suho, največkrat v drap barvi, črne, celo lakaste. Ti čevlji so eni prvih. Ker je bila zelo zadovoljna z njimi, je čez nekaj časa dala delat popolnoma enake. Malo se razlikujejo samo petke, ker so drugič pač imeli take.
Kasneje je želela nižjo peto, udobnejši model, novo kopito ... A kopit niso več delali po odlitkih noge. Novo kopito ji ni ustrezalo. Čevlje po novem kopitu je vrgla stran in ni več hodila v Sočo.
Ana M.
Čevlji za poslovne priložnosti
Rada kupujem čevlje. Tudi imam jih kar lepo število. V vseh barvah in tudi različnih modelov so in za razne priložnosti. Vedno pa si želim, da bi moji čevlji vzbujali pozornost. Ti prekrasni črni lakasti čevlji z visoko peto, znanega italijanskega modnega oblikovalca, pa so povezani s posebno zgodbo iz časov, ko sem bila še v službi. Spomnim se, da so mi takoj »padli v oko«. Seveda sem jih morala kupiti. Vendar se je izkazalo, da jih bom lahko nosila le ob posebnih priložnostih. So lepi in elegantni ampak kadar sem jih nosila dalj časa, sem imela kar nekaj dni boleče noge in sem težko obula celo udobnejše čevlje. Tako sem jih prinesla v pisarno, kjer sem delala. Vsakokrat, kot sem pričakovala poslovni obisk, sem obula moje prelepe lakaste čevlje z visoko peto, ki sem jih imela spravljene v omari. Neverjetno, ampak takoj, ko sem jih nadela, se mi je zdelo, da sem postala samozavestnejša. Dejstvo je, da čevlji z visoko peto spremenijo postavo. Vedela sem da sem višja, moja drža je postala bolj pokončna in to mi je dajalo občutek, da obvladam situacijo in se lahko uspešno pogajam. Tudi zato, ker sem opazila, da moji čevlji vzbujajo pozornost. Tako pri ženskah kot pri moških. Pri prvih morda zavist, pri drugih občudovanje. Zato sem prepričana, da pri kontaktih z drugimi ljudmi ni pomembna le strokovnost ali znanje, ampak tudi vizualni vtis, ki ga lahko naredimo z obleko, s pričesko in tudi s čevlji.
Brigita R.
Čevlji za poslovne priložnosti
Rada kupujem čevlje. Tudi imam jih kar lepo število. V vseh barvah in tudi različnih modelov so in za razne priložnosti. Vedno pa si želim, da bi moji čevlji vzbujali pozornost. Ti prekrasni črni lakasti čevlji z visoko peto, znanega italijanskega modnega oblikovalca, pa so povezani s posebno zgodbo iz časov, ko sem bila še v službi. Spomnim se, da so mi takoj »padli v oko«. Seveda sem jih morala kupiti. Vendar se je izkazalo, da jih bom lahko nosila le ob posebnih priložnostih. So lepi in elegantni ampak kadar sem jih nosila dalj časa, sem imela kar nekaj dni boleče noge in sem težko obula celo udobnejše čevlje. Tako sem jih prinesla v pisarno, kjer sem delala. Vsakokrat, kot sem pričakovala poslovni obisk, sem obula moje prelepe lakaste čevlje z visoko peto, ki sem jih imela spravljene v omari. Neverjetno, ampak takoj, ko sem jih nadela, se mi je zdelo, da sem postala samozavestnejša. Dejstvo je, da čevlji z visoko peto spremenijo postavo. Vedela sem da sem višja, moja drža je postala bolj pokončna in to mi je dajalo občutek, da obvladam situacijo in se lahko uspešno pogajam. Tudi zato, ker sem opazila, da moji čevlji vzbujajo pozornost. Tako pri ženskah kot pri moških. Pri prvih morda zavist, pri drugih občudovanje. Zato sem prepričana, da pri kontaktih z drugimi ljudmi ni pomembna le strokovnost ali znanje, ampak tudi vizualni vtis, ki ga lahko naredimo z obleko, s pričesko in tudi s čevlji.
Brigita R.
Upodabljajoča umetnost
Upodobljeni bosonogi liki simbolizirajo revščino in nizek družbeni položaj. Bogovi, svetniki in mučenci, angeli in mitski liki so pogosto upodobljeni bosonogi. Bose noge imajo v umetnosti lahko tudi konotacijo otroške nedolžnosti.
Upodabljajoča umetnost
Upodobljeni bosonogi liki simbolizirajo revščino in nizek družbeni položaj. Bogovi, svetniki in mučenci, angeli in mitski liki so pogosto upodobljeni bosonogi. Bose noge imajo v umetnosti lahko tudi konotacijo otroške nedolžnosti.
Judaizem
Mnoge predstave in verske prakse v judaizmu, vezane na noge, izvirajo iz bibličnih določil. Zahteva bosih nog je bila vezana tudi na templje in svete obrede – tako za vernike kot tudi za rabine. Današnji Judje se pri vstopu v sinagogo ne sezuvajo več, sezujejo pa se rabini med delitvijo blagoslova. Sezutost ali vsaj uporaba neusnjenih obuval je pri Judih sestavina obdobja žalovanja.
Judaizem
Mnoge predstave in verske prakse v judaizmu, vezane na noge, izvirajo iz bibličnih določil. Zahteva bosih nog je bila vezana tudi na templje in svete obrede – tako za vernike kot tudi za rabine. Današnji Judje se pri vstopu v sinagogo ne sezuvajo več, sezujejo pa se rabini med delitvijo blagoslova. Sezutost ali vsaj uporaba neusnjenih obuval je pri Judih sestavina obdobja žalovanja.
Položiti stopalo
Na premaganega tekmeca, ujetnika, sovražnika ali ubito žival položiti stopalo kaže premoč. Od tod simbolni pomen stopanja na nogo med poročnim obredom. S tem je povezan tudi pomen polaganja prvega stopala na stopnico ali hišni prag v novem letu. Pri tem naj bi desno stopalo veljalo za pravo in dobro, npr. pri vstopanju v hišo ali vstajanju s postelje. Levo stopalo kot prvo naj bi bilo slabo in neprijazno do sovražnikov, zato se korakanje vojakov začne z levo nogo.
Položiti stopalo
Na premaganega tekmeca, ujetnika, sovražnika ali ubito žival položiti stopalo kaže premoč. Od tod simbolni pomen stopanja na nogo med poročnim obredom. S tem je povezan tudi pomen polaganja prvega stopala na stopnico ali hišni prag v novem letu. Pri tem naj bi desno stopalo veljalo za pravo in dobro, npr. pri vstopanju v hišo ali vstajanju s postelje. Levo stopalo kot prvo naj bi bilo slabo in neprijazno do sovražnikov, zato se korakanje vojakov začne z levo nogo.
Nevljudno in žaljivo
V Indiji, na Srednjem vzhodu in predvsem v muslimanskih deželah v Afriki in Aziji velja za nevljudno dotikanje druge osebe in posebej glave z nogo ali čevljem, nesramno in žaljivo je kazanje podplatov drugim osebam. V zahodnih kulturah velja za nevljudno sezuvanje obuval pred drugimi ljudmi – tako z vidika vonja nog kot zato, ker je sezuvanje razumljeno kot intimnost, neprimerna pred neznanci.
Nevljudno in žaljivo
V Indiji, na Srednjem vzhodu in predvsem v muslimanskih deželah v Afriki in Aziji velja za nevljudno dotikanje druge osebe in posebej glave z nogo ali čevljem, nesramno in žaljivo je kazanje podplatov drugim osebam. V zahodnih kulturah velja za nevljudno sezuvanje obuval pred drugimi ljudmi – tako z vidika vonja nog kot zato, ker je sezuvanje razumljeno kot intimnost, neprimerna pred neznanci.
Moji potovalni čevlji
Že v mladih letih sem težko dobila čevlje, ker sem imela nizek nart in zelo ozka in dolga stopala. Dolžino nekako za številko 37-38 in širino za 36 ali manj. Vsako kupovanje čevljev je bila muka!
Vsi so se mi sezuvali ali pa so me na prstih tiščali. Neka prodajalka mi je prinesla neskončno grde čevlje, rekla je, da jih večina ne more niti obuti, tako so nizki čez nart. Branila sem se teh grdih čevljev, pa je vztrajala, naj jih vsaj pomerim. Ampak ti čevlji so mi bili kot uliti! Takrat sem bila stara šestnajst let.
Pri petindvajsetih sem odpotovala v Indijo. Omenjeni čevlji so bili že kar dobro zdelani, za v Indijo so se mi pa zdeli ravno pravšnji: zračni, trpežni, lahko se nosijo z nogavicami ali brez – in dovolj so že preživeli, da jih bom ob koncu potovanja lahko pustila kar tam in s tem pridobila nekaj prostora v nahrbtniku. A jih nisem! Toliko so doživeli z mano in videli tako čudovite stvari, da jih enostavno nisem mogla pustiti tam.
Zgodba se je ponovila čez dve leti, ko sem spet potovala po Aziji. Spet so šli z mano in spet so se vrnili domov. Od takrat naprej nisem več razmišljala, da bi se jih znebila. Še so potovali z mano in če ne drugega, so šli še nekajkrat na morje.
Zdaj so stari 40 let in jih ne nosim več. Ponudba čevljev
se je izboljšala in kljub vedno večjim težavam z nogami zdaj laže dobim kaj primernega kot sem včasih. Ampak zanimivo: čeprav so mi drugi stari čevlji postali premajhni, te še vedno lahko obujem! Zato sem jih shranila – mogoče jih bom kdaj prebarvala in jih obula za Pusta.
Ana M.
Moji potovalni čevlji
Že v mladih letih sem težko dobila čevlje, ker sem imela nizek nart in zelo ozka in dolga stopala. Dolžino nekako za številko 37-38 in širino za 36 ali manj. Vsako kupovanje čevljev je bila muka!
Vsi so se mi sezuvali ali pa so me na prstih tiščali. Neka prodajalka mi je prinesla neskončno grde čevlje, rekla je, da jih večina ne more niti obuti, tako so nizki čez nart. Branila sem se teh grdih čevljev, pa je vztrajala, naj jih vsaj pomerim. Ampak ti čevlji so mi bili kot uliti! Takrat sem bila stara šestnajst let.
Pri petindvajsetih sem odpotovala v Indijo. Omenjeni čevlji so bili že kar dobro zdelani, za v Indijo so se mi pa zdeli ravno pravšnji: zračni, trpežni, lahko se nosijo z nogavicami ali brez – in dovolj so že preživeli, da jih bom ob koncu potovanja lahko pustila kar tam in s tem pridobila nekaj prostora v nahrbtniku. A jih nisem! Toliko so doživeli z mano in videli tako čudovite stvari, da jih enostavno nisem mogla pustiti tam.
Zgodba se je ponovila čez dve leti, ko sem spet potovala po Aziji. Spet so šli z mano in spet so se vrnili domov. Od takrat naprej nisem več razmišljala, da bi se jih znebila. Še so potovali z mano in če ne drugega, so šli še nekajkrat na morje.
Zdaj so stari 40 let in jih ne nosim več. Ponudba čevljev
se je izboljšala in kljub vedno večjim težavam z nogami zdaj laže dobim kaj primernega kot sem včasih. Ampak zanimivo: čeprav so mi drugi stari čevlji postali premajhni, te še vedno lahko obujem! Zato sem jih shranila – mogoče jih bom kdaj prebarvala in jih obula za Pusta.
Ana M.
Spodobno in primerno
Pravila o tem, kaj v družbi velja za primerno in spodobno, določajo tudi ravnanje z nogami in obuvali in pri tem temeljijo tudi na verskih praksah. Največkrat so ta pravila vezana na sezuvanje pred vstopom v lastni ali tuji dom; to prakso je poznala že večina klasičnih civilizacij, prav tako kulture Srednjega vzhoda, Kitajske, Japonske. Izhajajo iz pojmovanja nog in obuval kot nečistih v stvarnem in simbolnem pomenu, zato je sezuvanje ponekod povezano tudi z umivanjem nog hišnim gospodarjem in gostom. Praksa sezuvanja obuval v prisotnosti družbeno višje rangiranih oseb je na Japonskem in v predkolonialni Afriki znak spoštovanja in demonstriranja podrejenega položaja.
Spodobno in primerno
Pravila o tem, kaj v družbi velja za primerno in spodobno, določajo tudi ravnanje z nogami in obuvali in pri tem temeljijo tudi na verskih praksah. Največkrat so ta pravila vezana na sezuvanje pred vstopom v lastni ali tuji dom; to prakso je poznala že večina klasičnih civilizacij, prav tako kulture Srednjega vzhoda, Kitajske, Japonske. Izhajajo iz pojmovanja nog in obuval kot nečistih v stvarnem in simbolnem pomenu, zato je sezuvanje ponekod povezano tudi z umivanjem nog hišnim gospodarjem in gostom. Praksa sezuvanja obuval v prisotnosti družbeno višje rangiranih oseb je na Japonskem in v predkolonialni Afriki znak spoštovanja in demonstriranja podrejenega položaja.
Anatomija
Iztegnjena noga odraslega človeka je približno polovica njegove telesne višine, v primerjavi z drugimi primati je dolžina v razmerju do telesa najdaljša. Podplat novorojenčka je dolg okoli 7,5 centimetrov, kar je približno tretjina ženskega stopala v odrasli dobi. Odtisi nabrazdanega stopala in nožnih prstov so prav tako individualni kot na dlaneh. Stopala in dlani ne potemnijo, domnevno zaradi večje vidnosti sporočil s pomočjo kretenj. V evolucijskem razvoju se je sposobnost stopal, da oddajajo vonjalne signale, ohranila do danes.
Anatomija
Iztegnjena noga odraslega človeka je približno polovica njegove telesne višine, v primerjavi z drugimi primati je dolžina v razmerju do telesa najdaljša. Podplat novorojenčka je dolg okoli 7,5 centimetrov, kar je približno tretjina ženskega stopala v odrasli dobi. Odtisi nabrazdanega stopala in nožnih prstov so prav tako individualni kot na dlaneh. Stopala in dlani ne potemnijo, domnevno zaradi večje vidnosti sporočil s pomočjo kretenj. V evolucijskem razvoju se je sposobnost stopal, da oddajajo vonjalne signale, ohranila do danes.
Severjeva zbirka
Sever je majhen velik fant z dolgimi svetlimi kodrci. Navihan in vesel. Včasih tudi ne. Nima še treh let, pa je v svojem življenju svoja rastoča stopalca obuval v vse te razstavljene čevlje, copatke, sandalce, superge, škorenjce. Vse, ampak res prav vse so postale del zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. Zbirka bo rasla, kajti zbiranje Severjevih obuval se bo nadaljevalo še naprej.
Si predstavljate, kakšna bo Severjeva zbirka čez pet, deset in več let?!
Zapisala Janja Žagar, kustosinja SEM
Severjeva zbirka
Sever je majhen velik fant z dolgimi svetlimi kodrci. Navihan in vesel. Včasih tudi ne. Nima še treh let, pa je v svojem življenju svoja rastoča stopalca obuval v vse te razstavljene čevlje, copatke, sandalce, superge, škorenjce. Vse, ampak res prav vse so postale del zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. Zbirka bo rasla, kajti zbiranje Severjevih obuval se bo nadaljevalo še naprej.
Si predstavljate, kakšna bo Severjeva zbirka čez pet, deset in več let?!
Zapisala Janja Žagar, kustosinja SEM
Fosilizirani ostanki
Človeške noge kot stvarni ostanki preteklega se lahko ohranjajo le kot deli skeletov, pokopanih ali zaradi spleta okoliščin zmrznjenih ali fosiliziranih ostankov naših prednikov po različnih krajih sveta. Iz njihovih ostankov znanstveniki sklepajo o evolucijskem razvoju vrste in življenju in smrti konkretnih osebkov. Eden takšnih je t. i. snežni človek Ӧtzi, star okoli 5.300 let, ki so ga našli leta 1991 pod alpskim ledenikom.
Fosilizirani ostanki
Človeške noge kot stvarni ostanki preteklega se lahko ohranjajo le kot deli skeletov, pokopanih ali zaradi spleta okoliščin zmrznjenih ali fosiliziranih ostankov naših prednikov po različnih krajih sveta. Iz njihovih ostankov znanstveniki sklepajo o evolucijskem razvoju vrste in življenju in smrti konkretnih osebkov. Eden takšnih je t. i. snežni človek Ӧtzi, star okoli 5.300 let, ki so ga našli leta 1991 pod alpskim ledenikom.
Hoja po duhovni poti
Slediti bogu je duhovna pot, zato je treba v mnogih religijah stopati po njej bos, kajti bosa noga je izraz ponižnosti in spoštovanja do vere in boga. Religiozni in kulturni vzorci ravnanja z nogami in obuvali se pogosto vrtijo okoli ideje o njihovi nečistosti, dejanski in simbolni. V antičnih civilizacijah, iz katerih se je napajalo tudi krščanstvo, je bila obveza sezuvanja obuval pred vstopom v tempelj, prostor čaščenja ali pred žrtvenimi obredi. Podobno velja za budizem, hinduizem, islam, zgodnje krščanstvo in judaizem. Gre za splošno in tudi praktično načelo odstraniti vso umazanijo s svetih prostorov.
Hoja po duhovni poti
Slediti bogu je duhovna pot, zato je treba v mnogih religijah stopati po njej bos, kajti bosa noga je izraz ponižnosti in spoštovanja do vere in boga. Religiozni in kulturni vzorci ravnanja z nogami in obuvali se pogosto vrtijo okoli ideje o njihovi nečistosti, dejanski in simbolni. V antičnih civilizacijah, iz katerih se je napajalo tudi krščanstvo, je bila obveza sezuvanja obuval pred vstopom v tempelj, prostor čaščenja ali pred žrtvenimi obredi. Podobno velja za budizem, hinduizem, islam, zgodnje krščanstvo in judaizem. Gre za splošno in tudi praktično načelo odstraniti vso umazanijo s svetih prostorov.
Svete sledi
Odtisi božjih stopal v človeškem svetu so čaščeni v mnogih religijah, razumljeni so kot oblika božje navzočnosti. Lahko so to odtisi v svetiščih ali na pomembnih verskih mestih, tudi točkah romanj (npr. odtis Kristusove noge na Oljski gori, odtis Mohamedove noge v Meki). Nekoliko drugačne so simbolno upodobljene noge Bude, Višnuja, Šive na svetih mestih v templjih, domovih ali na amuletih.
Svete sledi
Odtisi božjih stopal v človeškem svetu so čaščeni v mnogih religijah, razumljeni so kot oblika božje navzočnosti. Lahko so to odtisi v svetiščih ali na pomembnih verskih mestih, tudi točkah romanj (npr. odtis Kristusove noge na Oljski gori, odtis Mohamedove noge v Meki). Nekoliko drugačne so simbolno upodobljene noge Bude, Višnuja, Šive na svetih mestih v templjih, domovih ali na amuletih.
Noga kot mera
Noga je veljala ponekod za dolžinsko mero, vendar je bila nenatančna in spremenljiva enota, čeprav se je nanašala na dolžino moškega stopala. Človeški korak je lahko dolžinska mera pri merjenju zemljišč in razdalj med kraji. Pri nas se je dvojni, t. i. rimski korak uporabljal za merjenje zlasti na Primorskem. V 16. stoletju je bila ta dolžina enaka dolžini petih čevljev. Tudi hoja je lahko dolžinska mera, a izražena v času, potrebnem za prehojeno razdaljo med dvema krajema. Noga lahko meri tudi ritem v glasbi, pri čemer je enota en dvig in en spust noge.
Noga kot mera
Noga je veljala ponekod za dolžinsko mero, vendar je bila nenatančna in spremenljiva enota, čeprav se je nanašala na dolžino moškega stopala. Človeški korak je lahko dolžinska mera pri merjenju zemljišč in razdalj med kraji. Pri nas se je dvojni, t. i. rimski korak uporabljal za merjenje zlasti na Primorskem. V 16. stoletju je bila ta dolžina enaka dolžini petih čevljev. Tudi hoja je lahko dolžinska mera, a izražena v času, potrebnem za prehojeno razdaljo med dvema krajema. Noga lahko meri tudi ritem v glasbi, pri čemer je enota en dvig in en spust noge.
Noga mumije
Mumifikacijo kot prakso prepariranja telesa umrlega najbolj poznamo iz egipčanske civilizacije, ki je v tem razumela pot v večno posmrtno življenje. Vsaj nekatere mumije egipčanskih vladarjev in odličnikov so se ohranile tisočletja in vse do danes; mnoge grobnice pa so (največ v 19. stoletju) izropali, grobne dragocenosti in mumije (cele ali po delih) pa prodali navdušenim zbiralcem po vsem svetu. Ena takšnih eksotičnih starovečnih reči, je mumificirana noga, zavita v tekstilne povoje in poslikane sandale, ki je v zbirko SEM prišla kot donacija diplomata in zbiralca Jožefa Šveglja.
Noga mumije
Mumifikacijo kot prakso prepariranja telesa umrlega najbolj poznamo iz egipčanske civilizacije, ki je v tem razumela pot v večno posmrtno življenje. Vsaj nekatere mumije egipčanskih vladarjev in odličnikov so se ohranile tisočletja in vse do danes; mnoge grobnice pa so (največ v 19. stoletju) izropali, grobne dragocenosti in mumije (cele ali po delih) pa prodali navdušenim zbiralcem po vsem svetu. Ena takšnih eksotičnih starovečnih reči, je mumificirana noga, zavita v tekstilne povoje in poslikane sandale, ki je v zbirko SEM prišla kot donacija diplomata in zbiralca Jožefa Šveglja.
Položiti stopalo
V Indiji, Pakistanu, Bangladešu in nekaterih muslimanskih državah ter v državah severne Afrike je barvanje in vzorčno poslikavanje s kano (mehndi) ena od najstarejših oblik krašenja; aplicirana je na roke, noge, nohte, lase. Ker ženske v teh deželah ne kažejo drugih delov telesa v javnosti, je postalo tašno krašenje pomemben del ženskega videza. Tradicionalni vzorci so zapleteni, zato lahko barvanje traja več ur in je posebej običajno za krašenje nevest.
Položiti stopalo
V Indiji, Pakistanu, Bangladešu in nekaterih muslimanskih državah ter v državah severne Afrike je barvanje in vzorčno poslikavanje s kano (mehndi) ena od najstarejših oblik krašenja; aplicirana je na roke, noge, nohte, lase. Ker ženske v teh deželah ne kažejo drugih delov telesa v javnosti, je postalo tašno krašenje pomemben del ženskega videza. Tradicionalni vzorci so zapleteni, zato lahko barvanje traja več ur in je posebej običajno za krašenje nevest.
Islam
Religiozni in kulturni vzorci ravnanja z nogami in obuvali se v islamu vrtijo okoli ideje o dejanski in simbolni (ne)čistosti. Za muslimane so noge najnižji del telesa in tako najmanj čiste. O nečistosti nog in čevljev Koran neposredno ne govori, a dosledna verska praksa muslimanov je sezuvanje pred vstopom v mošejo in med molitvijo, kar je razumljeno kot znak spoštovanja in ponižnosti. To je dopolnjeno še s pravilom umivanja nog, rok, las in obraza pred molitvijo za čiščenje misli in duha. Za umivanje nog pred mošejami so zgrajene javne kopeli na javnih mestih.
Islam
Religiozni in kulturni vzorci ravnanja z nogami in obuvali se v islamu vrtijo okoli ideje o dejanski in simbolni (ne)čistosti. Za muslimane so noge najnižji del telesa in tako najmanj čiste. O nečistosti nog in čevljev Koran neposredno ne govori, a dosledna verska praksa muslimanov je sezuvanje pred vstopom v mošejo in med molitvijo, kar je razumljeno kot znak spoštovanja in ponižnosti. To je dopolnjeno še s pravilom umivanja nog, rok, las in obraza pred molitvijo za čiščenje misli in duha. Za umivanje nog pred mošejami so zgrajene javne kopeli na javnih mestih.
Tehnike gibanja
Telesne tehnike ne izhajajo le iz zmožnosti človeškega telesa. Določajo jih namreč prevladujoče predstave o primernosti in pravi meri, pridobljene z vzgojo in posnemanjem: otroci posnemajo odrasle, odrasli uspešne in ugledne avtoritete v svoji okolici. Hoja ali tek tako nista le funkcionalno gibanje, ampak smotrno, usmerjeno in (samo) nadzorovano gibanje. Da je še bolj uspešno, je lahko gibanje namensko trenirano, npr. vojaški korak, hoja baletk in manekenk, gorska hoja, športni tek). Po drugi strani gibanje in držo nog uravnavajo tudi bontoni lepega vedenja, ki opredeljujejo lepo in ugledno hojo z vidika dolžine, hitrosti in glasnosti korakov, drže in gibov celega telesa.
Tehnike gibanja
Telesne tehnike ne izhajajo le iz zmožnosti človeškega telesa. Določajo jih namreč prevladujoče predstave o primernosti in pravi meri, pridobljene z vzgojo in posnemanjem: otroci posnemajo odrasle, odrasli uspešne in ugledne avtoritete v svoji okolici. Hoja ali tek tako nista le funkcionalno gibanje, ampak smotrno, usmerjeno in (samo) nadzorovano gibanje. Da je še bolj uspešno, je lahko gibanje namensko trenirano, npr. vojaški korak, hoja baletk in manekenk, gorska hoja, športni tek). Po drugi strani gibanje in držo nog uravnavajo tudi bontoni lepega vedenja, ki opredeljujejo lepo in ugledno hojo z vidika dolžine, hitrosti in glasnosti korakov, drže in gibov celega telesa.
Krščanstvo
Noga v krščanstvu pomeni hojo po duhovni poti. Stara zaveza je predvidevala sezuvanje na vseh svetih tleh. Danes tega v krščanstvu ni, pač pa nekateri krščanski romarji še odidejo na romanje brez čevljev. Pomembna povezava z nogami je obredno umivanje nog drugim (kot naj bi Jezus umil noge svojim apostolom pred zadnjo večerjo), kar simbolno pomeni discipliniranje ponižnosti in služenje skupnosti. Voda simbolizira besedo Božjo, pa tudi očiščenje napačnih, slabih verovanj. To se nadaljuje simbolično tudi v ritualnem umivanju nog, ki ga izvaja papež.
Krščanstvo
Noga v krščanstvu pomeni hojo po duhovni poti. Stara zaveza je predvidevala sezuvanje na vseh svetih tleh. Danes tega v krščanstvu ni, pač pa nekateri krščanski romarji še odidejo na romanje brez čevljev. Pomembna povezava z nogami je obredno umivanje nog drugim (kot naj bi Jezus umil noge svojim apostolom pred zadnjo večerjo), kar simbolno pomeni discipliniranje ponižnosti in služenje skupnosti. Voda simbolizira besedo Božjo, pa tudi očiščenje napačnih, slabih verovanj. To se nadaljuje simbolično tudi v ritualnem umivanju nog, ki ga izvaja papež.
Tetoviranje
Tetoviranje je trajna oblika barvastega okrasja kože za moške in ženske. Prakticirajo ga v nekaterih domorodnih ameriških kulturah, poznajo ga nekatera vzhodna indijska plemena, pa tudi v nekaterih polinezijskih in mikronezijskih kulturah. Na Borneu je funkcija tetoviranih nog varovanje pred zlimi duhovi, boleznimi in poškodbami. V sodobnih družbah je tetoviranja nog več, je pa boleče in se zaradi drgnjenja z oblačili in obutvijo slabše celi.
Tetoviranje
Tetoviranje je trajna oblika barvastega okrasja kože za moške in ženske. Prakticirajo ga v nekaterih domorodnih ameriških kulturah, poznajo ga nekatera vzhodna indijska plemena, pa tudi v nekaterih polinezijskih in mikronezijskih kulturah. Na Borneu je funkcija tetoviranih nog varovanje pred zlimi duhovi, boleznimi in poškodbami. V sodobnih družbah je tetoviranja nog več, je pa boleče in se zaradi drgnjenja z oblačili in obutvijo slabše celi.
Fosilizirane sledi hoje
Ali posamezni odtisi stopal navedejo na misel o preteklih poteh in tistih, ki so sledove pustili? Najstarejši odkriti fosilizirani nožni odtisi dvonožnega človečnjaka (verjetno rod avstralopiteka) so se ohranili v usedlinah vulkanskega pepela ob jezeru Laetoli v Tanzaniji, stari naj bi bili 3,6 milijone let. Najstarejši fosilizirani ostanki homo sapiensa pa naj bi bili 117 tisoč let stari odtisi v Johanesburgu v Južni Afriki. V Čilu odkriti odtisi človeških nog naj bi bili stari 13 tisoč let, v teksaški dolini Coahuila 10 do 15 tisoč let, med 7 in 8 tisoč let pa odtisi nog v Kaliforniji, Braziliji in Nikaragvi.
Fosilizirane sledi hoje
Ali posamezni odtisi stopal navedejo na misel o preteklih poteh in tistih, ki so sledove pustili? Najstarejši odkriti fosilizirani nožni odtisi dvonožnega človečnjaka (verjetno rod avstralopiteka) so se ohranili v usedlinah vulkanskega pepela ob jezeru Laetoli v Tanzaniji, stari naj bi bili 3,6 milijone let. Najstarejši fosilizirani ostanki homo sapiensa pa naj bi bili 117 tisoč let stari odtisi v Johanesburgu v Južni Afriki. V Čilu odkriti odtisi človeških nog naj bi bili stari 13 tisoč let, v teksaški dolini Coahuila 10 do 15 tisoč let, med 7 in 8 tisoč let pa odtisi nog v Kaliforniji, Braziliji in Nikaragvi.
Druge sledi
V skupno zavest človeštva se je zagotovo vtisnil odtis prvega človeškega stopala na Luni leta 1969. Čaščenja so deležne t. i. božje sledi. Sodobni svet pozna pojav odtiskovanja nog in rok slavnih, družine pa spominske odtiske nog novorojenčkov in malih otrok. Tu in tam lahko opazujemo spominske odtise v svežem betonu javnih mest in tiste nehotene na prizoriščih kriminalnih dejanj, na katere se opirajo forenzične preiskave.
Druge sledi
V skupno zavest človeštva se je zagotovo vtisnil odtis prvega človeškega stopala na Luni leta 1969. Čaščenja so deležne t. i. božje sledi. Sodobni svet pozna pojav odtiskovanja nog in rok slavnih, družine pa spominske odtiske nog novorojenčkov in malih otrok. Tu in tam lahko opazujemo spominske odtise v svežem betonu javnih mest in tiste nehotene na prizoriščih kriminalnih dejanj, na katere se opirajo forenzične preiskave.
Položaji nog
Bontoni podobno uravnavajo tudi primernost položajev nog med stanjem in sedenjem, raziskovalci ugotavljajo, da imajo lahko v različnih okoljih različne pomene. Govorimo lahko o treh osnovnih položajih nog: razširjene, stisnjene in prekrižane noge. Razširjene noge izražajo stabilnost, sigurnost, lahko pa tudi seksualnost. Razumljene so lahko tudi kot neolikanost, kajti bontoni narekujejo kot primerne stisnjene noge, čeprav so to lahko tudi okoliščine zakrčenosti, izumetničenosti, celo podrejenosti, olikanosti za vsako ceno. Položaj prekrižanih nog se lahko razume kot izraz neformalnosti, a tudi moralne nečednosti, nemarnosti ali obrambe.
Položaji nog
Bontoni podobno uravnavajo tudi primernost položajev nog med stanjem in sedenjem, raziskovalci ugotavljajo, da imajo lahko v različnih okoljih različne pomene. Govorimo lahko o treh osnovnih položajih nog: razširjene, stisnjene in prekrižane noge. Razširjene noge izražajo stabilnost, sigurnost, lahko pa tudi seksualnost. Razumljene so lahko tudi kot neolikanost, kajti bontoni narekujejo kot primerne stisnjene noge, čeprav so to lahko tudi okoliščine zakrčenosti, izumetničenosti, celo podrejenosti, olikanosti za vsako ceno. Položaj prekrižanih nog se lahko razume kot izraz neformalnosti, a tudi moralne nečednosti, nemarnosti ali obrambe.
Nožni nakit in okras
Nakit iz dragih in poldragih kovin in kamnov (prstanov, verižic in obročkov za gležnje, kraguljčkov) je zelo običajen način krašenja ženskih nog povsod tam, kjer prevladuje bosonoga hoja in raba odprtih sandal; zelo pogosta je na Srednjem vzhodu in v Indiji, je pa tudi del sodobne ponudbe modnih dodatkov. Krašenje ženskih nohtov z nalepkami, biserčki, vstavki in drugimi okraski je prav tako uveljavljeno na bosih nogah in pri odprtih sandalih. V Evropi in Ameriki je poliranje in lakiranje nohtov na nogah vezana na popularnost visokih pet in odprtih sandal od 30. let 20. stoletja naprej.
Nožni nakit in okras
Nakit iz dragih in poldragih kovin in kamnov (prstanov, verižic in obročkov za gležnje, kraguljčkov) je zelo običajen način krašenja ženskih nog povsod tam, kjer prevladuje bosonoga hoja in raba odprtih sandal; zelo pogosta je na Srednjem vzhodu in v Indiji, je pa tudi del sodobne ponudbe modnih dodatkov. Krašenje ženskih nohtov z nalepkami, biserčki, vstavki in drugimi okraski je prav tako uveljavljeno na bosih nogah in pri odprtih sandalih. V Evropi in Ameriki je poliranje in lakiranje nohtov na nogah vezana na popularnost visokih pet in odprtih sandal od 30. let 20. stoletja naprej.
Neoblečene noge
V družbah obutih ljudi so bose noge obravnavane kot neoblečene, zato so lahko vezane na sram oz. nespodobnost. Kazati bose noge je veljalo za nespodobno na Kitajskem, v evropskem srednjem veku in renesansi, v Evropi in Ameriki v 19. Stoletju. Še posebej je to veljalo za ženske, ki so obute noge zakrivale z dolgimi krili. Očem zakrite točke telesa dobijo v teh kulturah obenem tudi žgečkljiv erotični naboj.
Neoblečene noge
V družbah obutih ljudi so bose noge obravnavane kot neoblečene, zato so lahko vezane na sram oz. nespodobnost. Kazati bose noge je veljalo za nespodobno na Kitajskem, v evropskem srednjem veku in renesansi, v Evropi in Ameriki v 19. Stoletju. Še posebej je to veljalo za ženske, ki so obute noge zakrivale z dolgimi krili. Očem zakrite točke telesa dobijo v teh kulturah obenem tudi žgečkljiv erotični naboj.
Masaža nog
Terapevtska manipulacija nog v različnih tehnikah (akupresura, šiatsu, švedska masaža, refleksologija, tajska masaža) zajema prste in peto, podplat in nart, stranske dele in gleženj, včasih vključuje tudi masažna olja. Ni nujno profesionalna, vključuje jo tudi mnogo pedikerjev, izvaja se tudi v domačem okolju. V vsakem primeru pomirja in sprošča utrujene noge. Obstaja tudi precej pripomočkov za domačo masažo nog.
Masaža nog
Terapevtska manipulacija nog v različnih tehnikah (akupresura, šiatsu, švedska masaža, refleksologija, tajska masaža) zajema prste in peto, podplat in nart, stranske dele in gleženj, včasih vključuje tudi masažna olja. Ni nujno profesionalna, vključuje jo tudi mnogo pedikerjev, izvaja se tudi v domačem okolju. V vsakem primeru pomirja in sprošča utrujene noge. Obstaja tudi precej pripomočkov za domačo masažo nog.
Najstarejši čevlji
Najstarejša obuvala so enodelni sandali, mokasini in opanke, pri katerih je podplatni del z vrvicami ali jermenčki pritrjen na nogo. O njihovi rabi v paleolitiku je mogoče sklepati na podlagi fosiliziranih sledi hoje iz tega časa, saj se obuvala sama niso ohranila. Najstarejša ohranjena obuvala so sandali iz rastlinskih vlaken, ki so jih našli v Ford Rocku (Oregon) in v Kaliforniji; njihovo starost so ocenili na 9 do 11 tisoč let. Nekaj mlajše so okoli 8.300 let stare najdbe obuval iz Missourija. Od usnjenih oz. kožnatih obuval je znano okoli 5.500 let staro enodelno usnjeno obuvalo iz Armenije in okoli 5.300 let staro obuvalo iz medvedje in srnine kože ter rastlinskih polnil, ki jih je nosil Ӧtzi z alpskega ledenika.
Najstarejši čevlji
Najstarejša obuvala so enodelni sandali, mokasini in opanke, pri katerih je podplatni del z vrvicami ali jermenčki pritrjen na nogo. O njihovi rabi v paleolitiku je mogoče sklepati na podlagi fosiliziranih sledi hoje iz tega časa, saj se obuvala sama niso ohranila. Najstarejša ohranjena obuvala so sandali iz rastlinskih vlaken, ki so jih našli v Ford Rocku (Oregon) in v Kaliforniji; njihovo starost so ocenili na 9 do 11 tisoč let. Nekaj mlajše so okoli 8.300 let stare najdbe obuval iz Missourija. Od usnjenih oz. kožnatih obuval je znano okoli 5.500 let staro enodelno usnjeno obuvalo iz Armenije in okoli 5.300 let staro obuvalo iz medvedje in srnine kože ter rastlinskih polnil, ki jih je nosil Ӧtzi z alpskega ledenika.
Kaj pa, če noge ni?
Izguba ali odstranitev noge je bila v zgodovini človeštva pogosta posledica poškodb med vojnimi spopadi, kaznovanjem, delovnimi in drugimi nesrečami. Pred moderno dobo se je operativna odstranitev noge izvajala pri gobavosti, ozeblinah, živalskih ugrizih in okužbah ran. Pogost vzrok za amputacijo prstov in nog v sodobnih razmerah je diabetes. Umetni udi lahko do neke mere nadomeščajo manjkajoče – od enostavnih lesenih ali železnih palic, z jermeni privezanimi na štrcelj, do modernih lahkih kovinskih in plastičnih protez, ki omogočajo raznovrstno mobilnost.
Kaj pa, če noge ni?
Izguba ali odstranitev noge je bila v zgodovini človeštva pogosta posledica poškodb med vojnimi spopadi, kaznovanjem, delovnimi in drugimi nesrečami. Pred moderno dobo se je operativna odstranitev noge izvajala pri gobavosti, ozeblinah, živalskih ugrizih in okužbah ran. Pogost vzrok za amputacijo prstov in nog v sodobnih razmerah je diabetes. Umetni udi lahko do neke mere nadomeščajo manjkajoče – od enostavnih lesenih ali železnih palic, z jermeni privezanimi na štrcelj, do modernih lahkih kovinskih in plastičnih protez, ki omogočajo raznovrstno mobilnost.
Arktična območja
Območja Grenlandije, Islandije, severnega dela Aljaske, Kanade in Sibirije so klimatsko povsem nasprotni afriškim vročim razmeram. Subarktična in arktična klima zahteva stalno zaščito nog pred mokroto in mrazom. Zato se uporabljajo nizki mokasini in visoki škornji (kamik) iz različnih živalskih kož in usnja v kombinaciji s podplatom iz vodoodporne tjulnjeve kože. Pred udiranjem v sneg varuje raba krpelj. Okrasne vezenine, kombinacija kož, barvne aplikacije, okrasni šivi na obuvalih so lahko znak plemenske pripadnosti in imajo nalogo obrambe pred zlim.
Arktična območja
Območja Grenlandije, Islandije, severnega dela Aljaske, Kanade in Sibirije so klimatsko povsem nasprotni afriškim vročim razmeram. Subarktična in arktična klima zahteva stalno zaščito nog pred mokroto in mrazom. Zato se uporabljajo nizki mokasini in visoki škornji (kamik) iz različnih živalskih kož in usnja v kombinaciji s podplatom iz vodoodporne tjulnjeve kože. Pred udiranjem v sneg varuje raba krpelj. Okrasne vezenine, kombinacija kož, barvne aplikacije, okrasni šivi na obuvalih so lahko znak plemenske pripadnosti in imajo nalogo obrambe pred zlim.
Afrika
Kljub različnim kulturnim, verskim in jezikovnim skupinam je tropsko oz. puščavsko podnebje narekovalo rabo široko krojenih sandalov iz živalskih kož ali rastlinskih tvoriv (lesa, velikih strokov, lubja) kot zaščito pred udiranjem in vročino puščavskega peska. Dvignjeni leseni podplati so kraljevo obuvalo (Nigerija), ki vladarja dviguje nad mase; drugje (Gana, Benin, Kongo) se zdi pomembno predvsem, da se kraljeva noga ne dotika tal. V islamskih državah Afrike so v rabi tudi nizki čevlji za natikanje in čevlji brez petnega dela (Maroko). Z ježo kamel v severni Afriki so povezani tudi zaprti čevlji in visoki mehki škornji, lahko v kombinaciji z nižjimi čevlji.
Afrika
Kljub različnim kulturnim, verskim in jezikovnim skupinam je tropsko oz. puščavsko podnebje narekovalo rabo široko krojenih sandalov iz živalskih kož ali rastlinskih tvoriv (lesa, velikih strokov, lubja) kot zaščito pred udiranjem in vročino puščavskega peska. Dvignjeni leseni podplati so kraljevo obuvalo (Nigerija), ki vladarja dviguje nad mase; drugje (Gana, Benin, Kongo) se zdi pomembno predvsem, da se kraljeva noga ne dotika tal. V islamskih državah Afrike so v rabi tudi nizki čevlji za natikanje in čevlji brez petnega dela (Maroko). Z ježo kamel v severni Afriki so povezani tudi zaprti čevlji in visoki mehki škornji, lahko v kombinaciji z nižjimi čevlji.
Kitajska
S predpisanimi tipi in barvami obuval je kitajska družba uzakonila socialno, starostno in spolno razlikovanje. Kmečko prebivalstvo je bilo tradicionalno bosonogo ali v slamnatih obuvalih, vojaki so nosili čevlje iz blaga in usnje na golenih, kasneje škornje. Višje družbene plasti so nosile nizka obuvala iz vezenih in svilenih tkanine. Iz kitajskega nabora obuval pritegnejo pozornost predvsem vezeni čeveljci za majhne prevezane noge premožnih žensk iz ljudstva Han med 10. in 20. stoletjem in vezeni čevlji na lesenem podstavku, ki so jih poznali v krogu mandžurijske elite med 17. in 20. Stoletjem.
Kitajska
S predpisanimi tipi in barvami obuval je kitajska družba uzakonila socialno, starostno in spolno razlikovanje. Kmečko prebivalstvo je bilo tradicionalno bosonogo ali v slamnatih obuvalih, vojaki so nosili čevlje iz blaga in usnje na golenih, kasneje škornje. Višje družbene plasti so nosile nizka obuvala iz vezenih in svilenih tkanine. Iz kitajskega nabora obuval pritegnejo pozornost predvsem vezeni čeveljci za majhne prevezane noge premožnih žensk iz ljudstva Han med 10. in 20. stoletjem in vezeni čevlji na lesenem podstavku, ki so jih poznali v krogu mandžurijske elite med 17. in 20. Stoletjem.
Indija
Bosonogost v Indiji je tudi sodobna pogosta praksa,
deloma je izraz revščine in kastnega sistema, deloma pa demonstracija ponižnosti znotraj hinduizma in budizma. Omeniti velja čaščenje nog bogov, gurujev, starejših ljudi. Med obuvali so najpogostejši sandali, npr. dvignjeni leseni sandali z medprstnim gumbom (paduka) in usnjeni sandali (chappal). Pod vplivom Srednjega vzhoda so v rabi tudi nizki čevlji za natikanje z navzgor zavihanim vrhom (babouche) ali brez njega (juttee).
Indija
Bosonogost v Indiji je tudi sodobna pogosta praksa,
deloma je izraz revščine in kastnega sistema, deloma pa demonstracija ponižnosti znotraj hinduizma in budizma. Omeniti velja čaščenje nog bogov, gurujev, starejših ljudi. Med obuvali so najpogostejši sandali, npr. dvignjeni leseni sandali z medprstnim gumbom (paduka) in usnjeni sandali (chappal). Pod vplivom Srednjega vzhoda so v rabi tudi nizki čevlji za natikanje z navzgor zavihanim vrhom (babouche) ali brez njega (juttee).
Japonska
Še danes ima mnoge tradicionalne oblike obuval, ki se vzporedno nosijo s sodobnimi. Kmečki sandali so pogosto iz prepletene riževe slame (waraji), podobno kot na Kitajskem; a za delo na riževih farmah so bili primernejši široki leseni sandali, ki preprečujejo udiranje v blato. Škornji in krplje za gorate predele so bili iz riževe slame in bambusa. Prav tako pod vplivom Kitajske so postali v 8. stoletju za elito primerni zaprti nizki čevlji iz blaga, škornji iz svile ali brokata, za vojake pa iz usnja. V istem času se pojavijo slamnati sandali (zori) z zankami iz tekstila, sočasno pa še prestižni leseni sandali z enim, dvema ali tremi prečnimi podstavki in tekstilnimi zankami (geta). Obe vrsti obuval se nosita z belimi nogavicami z ločenimi prsti (tabi), ki so lahko samostojno hišno obuvalo.
Japonska
Še danes ima mnoge tradicionalne oblike obuval, ki se vzporedno nosijo s sodobnimi. Kmečki sandali so pogosto iz prepletene riževe slame (waraji), podobno kot na Kitajskem; a za delo na riževih farmah so bili primernejši široki leseni sandali, ki preprečujejo udiranje v blato. Škornji in krplje za gorate predele so bili iz riževe slame in bambusa. Prav tako pod vplivom Kitajske so postali v 8. stoletju za elito primerni zaprti nizki čevlji iz blaga, škornji iz svile ali brokata, za vojake pa iz usnja. V istem času se pojavijo slamnati sandali (zori) z zankami iz tekstila, sočasno pa še prestižni leseni sandali z enim, dvema ali tremi prečnimi podstavki in tekstilnimi zankami (geta). Obe vrsti obuval se nosita z belimi nogavicami z ločenimi prsti (tabi), ki so lahko samostojno hišno obuvalo.
Visoko in višje
Po zgledu obuval z dvignjenimi podplati, ki so pomenili ugled nosilcev in nosilk že v klasičnih sredozemskih civilizacijah, a tudi na Japonskem, Kitajskem, Bližnjem vzhodu, so se konec 16. stoletja v Benetkah pojavila ekstremna ženska obuvala (chopines, tudi pianelle) z visoko in relativno ozko platformo iz lesa ali plute sredi trdnega podplata. Beneškim kurtizanam so v rabi takšnih obuval sledile ugledne premožne ženske v mnogih evropskih državah. Kljub nestabilnosti, poškodbam in odvisnosti od pomoči pri hoji so vidno sporočale bogastvo in ne-potrebo po preživljanju z delom, zato so se ponekod ohranile celo do 18. stoletja.
Visoko in višje
Po zgledu obuval z dvignjenimi podplati, ki so pomenili ugled nosilcev in nosilk že v klasičnih sredozemskih civilizacijah, a tudi na Japonskem, Kitajskem, Bližnjem vzhodu, so se konec 16. stoletja v Benetkah pojavila ekstremna ženska obuvala (chopines, tudi pianelle) z visoko in relativno ozko platformo iz lesa ali plute sredi trdnega podplata. Beneškim kurtizanam so v rabi takšnih obuval sledile ugledne premožne ženske v mnogih evropskih državah. Kljub nestabilnosti, poškodbam in odvisnosti od pomoči pri hoji so vidno sporočale bogastvo in ne-potrebo po preživljanju z delom, zato so se ponekod ohranile celo do 18. stoletja.
Kmečka obuvala
Vse omenjene inovacije in ekstremne oblike obuval so bile za zgodovino obuval pomembne, a so jih lahko izkušali predvsem pripadniki plemstva in deloma meščanstva. Dvigali so jim tudi ugled, kajti čevlji zahtevnejše obrtniške izdelave in dragocenih materialov so bili v srednjem veku za večinsko prebivalstvo nedosegljivi. Evropski kmetje so bili večinoma bosi, če so le klimatske razmere to dopuščale. Od 12. stoletja so bile v splošni kmečki rabi še lesene cokle. V 18. in 19. stoletju so pri kmetih usnjena in tekstilna obuvala prevladala nad coklami, a so bili za delovni vsakdan pogosto bosi vse do 20. stoletja.
Kmečka obuvala
Vse omenjene inovacije in ekstremne oblike obuval so bile za zgodovino obuval pomembne, a so jih lahko izkušali predvsem pripadniki plemstva in deloma meščanstva. Dvigali so jim tudi ugled, kajti čevlji zahtevnejše obrtniške izdelave in dragocenih materialov so bili v srednjem veku za večinsko prebivalstvo nedosegljivi. Evropski kmetje so bili večinoma bosi, če so le klimatske razmere to dopuščale. Od 12. stoletja so bile v splošni kmečki rabi še lesene cokle. V 18. in 19. stoletju so pri kmetih usnjena in tekstilna obuvala prevladala nad coklami, a so bili za delovni vsakdan pogosto bosi vse do 20. stoletja.
Čevlji s petami
Za razvoj modnih obuval so bile pomembna inovacija s konca 16. stoletja visoke pete. Te so dopolnjevale moška in ženska obuvalih še v 17. in večini 18. stoletja. Zvišane pete so bile pred tem sestavina jahalnih škornjev, ki so se po zgledu mongolskih jezdecev uveljavili med evropskimi plemiči. Druga možna pot do inovacije bi bili tudi beneški chopines z visoko platformo, ki je najprej zvišala cel podplat, kasneje pa le peto. Novost pa je bila v tem, da so modne visoke pete iz več plasti usnja ali lesa prešla tudi na čevlje, kar je bila nova oblika razkošja in ugleda, a tudi vir neudobja in nepraktičnosti.
Čevlji s petami
Za razvoj modnih obuval so bile pomembna inovacija s konca 16. stoletja visoke pete. Te so dopolnjevale moška in ženska obuvalih še v 17. in večini 18. stoletja. Zvišane pete so bile pred tem sestavina jahalnih škornjev, ki so se po zgledu mongolskih jezdecev uveljavili med evropskimi plemiči. Druga možna pot do inovacije bi bili tudi beneški chopines z visoko platformo, ki je najprej zvišala cel podplat, kasneje pa le peto. Novost pa je bila v tem, da so modne visoke pete iz več plasti usnja ali lesa prešla tudi na čevlje, kar je bila nova oblika razkošja in ugleda, a tudi vir neudobja in nepraktičnosti.
Nove prestižnosti
Boljše usnje se je v novem veku pogosto uporabljalo za moška obuvala, delikatna svila, brokat, žamet pa so bili glavni materiali ženskih obuval. Večjo praktičnost in enostavnost oblik je uvedla moda za moška obuvala proti koncu 18. stoletja, še bolj po francoski revoluciji. Šele 19. stoletje pa je vpeljalo bolj praktična usnjena obuvala tudi za ženske. Temeljne modne oblike moških in ženskih obuval so zbližale različne družbene plasti, prestiž in bogastvo pa sta našla svoj izraz v množici različnih obuval za razne priložnosti, npr. čevlji za doma, obisk, sprehod, jahanje, šport, ples, gledališče in opero.
Nove prestižnosti
Boljše usnje se je v novem veku pogosto uporabljalo za moška obuvala, delikatna svila, brokat, žamet pa so bili glavni materiali ženskih obuval. Večjo praktičnost in enostavnost oblik je uvedla moda za moška obuvala proti koncu 18. stoletja, še bolj po francoski revoluciji. Šele 19. stoletje pa je vpeljalo bolj praktična usnjena obuvala tudi za ženske. Temeljne modne oblike moških in ženskih obuval so zbližale različne družbene plasti, prestiž in bogastvo pa sta našla svoj izraz v množici različnih obuval za razne priložnosti, npr. čevlji za doma, obisk, sprehod, jahanje, šport, ples, gledališče in opero.
Demokratična moda
Tehnične inovacije 19. stoletja s področja materialov in barv (npr. vulkanizacija, sintetične barve), tehnologij krojenja (levega in desnega čevlja), šivanja in sestavljanja obuval so v drugi polovici stoletja dopolnile še industrijska produkcija in raznovrstna ponudba. Modna ponudba je načeloma namenjena vsem družbenim plastem sočasno; je torej “demokratična”. Oblikovana in razčlenjena pa je tako, da najbolj podpira družbeno elito. Pozornost modnih sprememb in estetskih presoj se je izrazito usmerila v ženska obuvala. Druga močna usmeritev obutvene in modne industrije je bila namenjena športnim obuvalom, ki niso namenjeni le športnim dosežkom, ampak razglašajo zdravo gibanje in sproščujoče udobje za življenjski stil.
Demokratična moda
Tehnične inovacije 19. stoletja s področja materialov in barv (npr. vulkanizacija, sintetične barve), tehnologij krojenja (levega in desnega čevlja), šivanja in sestavljanja obuval so v drugi polovici stoletja dopolnile še industrijska produkcija in raznovrstna ponudba. Modna ponudba je načeloma namenjena vsem družbenim plastem sočasno; je torej “demokratična”. Oblikovana in razčlenjena pa je tako, da najbolj podpira družbeno elito. Pozornost modnih sprememb in estetskih presoj se je izrazito usmerila v ženska obuvala. Druga močna usmeritev obutvene in modne industrije je bila namenjena športnim obuvalom, ki niso namenjeni le športnim dosežkom, ampak razglašajo zdravo gibanje in sproščujoče udobje za življenjski stil.
Načini izdelovanja
Načine izdelave obuval opredeljujejo izdelovalci in tehnike izdelave oz. krašenja. Definirajo jih tudi uporabljena orodja in stroji, ki vplivajo na količino izdelkov. Izdelava je lahko neprofesionalna, obrtniška ali industrijska, lahko je nadgrajena še z dizajnerskim oblikovanjem. Po načinu izdelave ločimo ročne in strojne tehnike, te se lahko v istem izdelku dopolnjujejo. Izdelki so lahko unikatna obuvala, serijsko izdelana obuvala ali množični produkti.
Načini izdelovanja
Načine izdelave obuval opredeljujejo izdelovalci in tehnike izdelave oz. krašenja. Definirajo jih tudi uporabljena orodja in stroji, ki vplivajo na količino izdelkov. Izdelava je lahko neprofesionalna, obrtniška ali industrijska, lahko je nadgrajena še z dizajnerskim oblikovanjem. Po načinu izdelave ločimo ročne in strojne tehnike, te se lahko v istem izdelku dopolnjujejo. Izdelki so lahko unikatna obuvala, serijsko izdelana obuvala ali množični produkti.
Načini pritrjevanja
Večina človeške zgodovine je povezana z enostavnimi obuvali, ki so na nogo pritrjena s trakovi in vrvicami ali pa so na nogo nataknjene brez dodatnega pritrjevanja. Kompleksnejša obuvala poznajo zavezovanje z vezalkami, s svilenimi trakovi (od 12. stoletja), zapenjanje z usnjenimi paščki za preklop (od 12. stoletja), s kovinskimi zaponkami (od 13. stoletja), z gumbi iz lesa, kosti ali kovine (od 14. stoletja). Prestižne okrasne zaponke iz 17. in 18. stoletja so v 19. stoletju izpodrinile bolj praktične vezalke s kovinskimi zaključki, gumbi in všita elastika. Na baletnih in plesnih čevljih so priljubljeni trakovi, prevezani okoli gležnjev. V 20. stoletju prevladujejo vezalke in drobne zaponke, zadrge in v 2. polovici stoletja velcro trakovi. Na športnih obuvalih se poleg vezalk uveljavi še t. i. boa sistem s titanskimi žicami.
Načini pritrjevanja
Večina človeške zgodovine je povezana z enostavnimi obuvali, ki so na nogo pritrjena s trakovi in vrvicami ali pa so na nogo nataknjene brez dodatnega pritrjevanja. Kompleksnejša obuvala poznajo zavezovanje z vezalkami, s svilenimi trakovi (od 12. stoletja), zapenjanje z usnjenimi paščki za preklop (od 12. stoletja), s kovinskimi zaponkami (od 13. stoletja), z gumbi iz lesa, kosti ali kovine (od 14. stoletja). Prestižne okrasne zaponke iz 17. in 18. stoletja so v 19. stoletju izpodrinile bolj praktične vezalke s kovinskimi zaključki, gumbi in všita elastika. Na baletnih in plesnih čevljih so priljubljeni trakovi, prevezani okoli gležnjev. V 20. stoletju prevladujejo vezalke in drobne zaponke, zadrge in v 2. polovici stoletja velcro trakovi. Na športnih obuvalih se poleg vezalk uveljavi še t. i. boa sistem s titanskimi žicami.
Srednji vzhod
Pojem geografsko obsega dežele severne Afrike in zahodne Azije ob Sredozemskem morju ter dežele na Arabskem polotoku. Srednjeveške oblike obuval in prevladujoči islam narekujejo izbiro in ravnanje z obuvali in nogami (sezuvanje, umivanje, sedenje s stopali na tleh), pa tudi oblike simbolnega poniževanja in žaljenja (metanje čevljev, udarjanje s čevlji). Velik ugled imajo nizka obuvala z zavihanim vrhom (khussa), jahalni škornji med beduinskimi skupinami, usnjeni izvezeni natikači z odprto peto ali odprti sandali iz kameljega usnja (niaal). Imenitni leseni sandali z visokimi podstavki in dragocenimi okraski pa so pomenili statusni prestiž bogatih žensk iz časa otomanskega imperija (kipkap, kubkub ali qabqab – imena po značilnih zvokih pri hoji).
Srednji vzhod
Pojem geografsko obsega dežele severne Afrike in zahodne Azije ob Sredozemskem morju ter dežele na Arabskem polotoku. Srednjeveške oblike obuval in prevladujoči islam narekujejo izbiro in ravnanje z obuvali in nogami (sezuvanje, umivanje, sedenje s stopali na tleh), pa tudi oblike simbolnega poniževanja in žaljenja (metanje čevljev, udarjanje s čevlji). Velik ugled imajo nizka obuvala z zavihanim vrhom (khussa), jahalni škornji med beduinskimi skupinami, usnjeni izvezeni natikači z odprto peto ali odprti sandali iz kameljega usnja (niaal). Imenitni leseni sandali z visokimi podstavki in dragocenimi okraski pa so pomenili statusni prestiž bogatih žensk iz časa otomanskega imperija (kipkap, kubkub ali qabqab – imena po značilnih zvokih pri hoji).
Amerika
Pred kolonizacijo in priseljevanjem prebivalcev iz Evrope so bili med avtohtonimi plemeni v rabi usnjeni mokasini, sandali, škornji, tudi nogavične hlače. Mokasini so bili izdelani iz enega ali več kosov usnja, ponekod pa so mehko usnjeno obuvalo nosili še v kombinaciji s posebej krojenim trdim usnjenim podplatom. Osnovna sestava in tvorivo sta bila močno odvisni od težavnosti tal in klimatskih razmer. Priprava kož, krojenje, šivanje in krašenje mokasinov je bilo žensko delo. Krašenje z barvanjem, krznom, bodicami ježevca, ptičjimi tulci ipd. se je razlikovalo med plemeni. Pod vplivom kolonizatorjev so se mokasini v 18. stoletju krasili tudi z vezenino, blagom in našitimi steklenimi biserčki.
Amerika
Pred kolonizacijo in priseljevanjem prebivalcev iz Evrope so bili med avtohtonimi plemeni v rabi usnjeni mokasini, sandali, škornji, tudi nogavične hlače. Mokasini so bili izdelani iz enega ali več kosov usnja, ponekod pa so mehko usnjeno obuvalo nosili še v kombinaciji s posebej krojenim trdim usnjenim podplatom. Osnovna sestava in tvorivo sta bila močno odvisni od težavnosti tal in klimatskih razmer. Priprava kož, krojenje, šivanje in krašenje mokasinov je bilo žensko delo. Krašenje z barvanjem, krznom, bodicami ježevca, ptičjimi tulci ipd. se je razlikovalo med plemeni. Pod vplivom kolonizatorjev so se mokasini v 18. stoletju krasili tudi z vezenino, blagom in našitimi steklenimi biserčki.
Osnovni materiali
Lokalni rastlinski in živalski materiali so tvoriva dolgega zgodovinskega trajanja in splošno razširjene rabe. Usnje, les, tkanine, polst se kot osnovni material za obuvala pojavljajo v mnogih različicah, pri čemer sta najbolj odporna les in usnje. V nekaterih deželah se jim zgodaj pridruži tudi kovina. Pomembna pridobitev 19. stoletja je guma, pridobljena s postopkom vulkanizacije kavčuka (1839). Sodobna obuvala še vedno v veliki meri temeljijo na usnju, tekstilu in gumi, a jih v 2. polovici 20. stoletja dopolnjujejo in nadomeščajo umetni materiali (umetno usnje, plastika, poliuretan, sintetične tkanine).
Osnovni materiali
Lokalni rastlinski in živalski materiali so tvoriva dolgega zgodovinskega trajanja in splošno razširjene rabe. Usnje, les, tkanine, polst se kot osnovni material za obuvala pojavljajo v mnogih različicah, pri čemer sta najbolj odporna les in usnje. V nekaterih deželah se jim zgodaj pridruži tudi kovina. Pomembna pridobitev 19. stoletja je guma, pridobljena s postopkom vulkanizacije kavčuka (1839). Sodobna obuvala še vedno v veliki meri temeljijo na usnju, tekstilu in gumi, a jih v 2. polovici 20. stoletja dopolnjujejo in nadomeščajo umetni materiali (umetno usnje, plastika, poliuretan, sintetične tkanine).
Lotosov cvet
Skrajnost v tem prizadevanju in domala erotičnem čaščenju majhne ženske noge je doseglo ljudstvo Han na Kitajskem od 10. do 20. stoletja s tesnim povezovanjem in deformiranjem dekliških nog, imenovanih lotosov cvet. Ženske z majhnimi nogami so imele boljše možnosti za bogato poroko in prestižno življenje brez dela; a zato pogosto niso bile zmožne samostojne hoje.
Lotosov cvet
Skrajnost v tem prizadevanju in domala erotičnem čaščenju majhne ženske noge je doseglo ljudstvo Han na Kitajskem od 10. do 20. stoletja s tesnim povezovanjem in deformiranjem dekliških nog, imenovanih lotosov cvet. Ženske z majhnimi nogami so imele boljše možnosti za bogato poroko in prestižno življenje brez dela; a zato pogosto niso bile zmožne samostojne hoje.
Čevelj kot mera
V avstrijskih deželah se je izraz “čevelj” do leta 1876 uporabljal kot uradna dolžinska mera v stavbeništvu in tesarstvu. Dunajski čevelj je meril 31,6 cm, ljubljanski pa 32,8 cm.
Čevelj kot mera
V avstrijskih deželah se je izraz “čevelj” do leta 1876 uporabljal kot uradna dolžinska mera v stavbeništvu in tesarstvu. Dunajski čevelj je meril 31,6 cm, ljubljanski pa 32,8 cm.
Izrazi odvisnosti in spodobnosti
Ženska obuvala so skupaj z dolgimi oblačili oteževala mobilnost, poudarjala žensko krhkost in odvisnost od očetov in mož. Tako je bila privzgojena in nadzorovana njihova sramežljivost in občutek spodobnosti. To so bili družbeno pričakovani in cenjeni elementi premožne ženskosti; dopolnjevale so jih erotično obarvane predstave o lepoti drobnih in ozkih stopal, ki jih bolj krasijo kot varujejo obuvala iz mehkih in občutljivih materialov. Za množice delovnih ljudi takšna pravila niso bila veljavna in ne uporabna. V tem okolju so bile ženske in otroci pogosteje bosi kot moški.
Izrazi odvisnosti in spodobnosti
Ženska obuvala so skupaj z dolgimi oblačili oteževala mobilnost, poudarjala žensko krhkost in odvisnost od očetov in mož. Tako je bila privzgojena in nadzorovana njihova sramežljivost in občutek spodobnosti. To so bili družbeno pričakovani in cenjeni elementi premožne ženskosti; dopolnjevale so jih erotično obarvane predstave o lepoti drobnih in ozkih stopal, ki jih bolj krasijo kot varujejo obuvala iz mehkih in občutljivih materialov. Za množice delovnih ljudi takšna pravila niso bila veljavna in ne uporabna. V tem okolju so bile ženske in otroci pogosteje bosi kot moški.
Izrazi moči in ugleda
Družbene vrednosti spolov so vključene prav v vsako predstavo o primernem in lepem, posebej za moške in posebej za ženske. Vendar pa izhodišča niso enakovredna: presoja moških je presoja njihovega statusa, početja in dosežkov, presoja žensk pa presoja njihovega izgleda. Moški čevlji v Aziji, Afriki in tudi v Evropi so bili do 18. stoletja bolj dodelani in bolj okrašeni kot ženski. Narejeni so bili iz trpežnejših materialov in zasnovani tako, da so omogočali večjo mobilnost pri jahanju, lovu, vojskovanju in drugih zunanjih aktivnostih.
Izrazi moči in ugleda
Družbene vrednosti spolov so vključene prav v vsako predstavo o primernem in lepem, posebej za moške in posebej za ženske. Vendar pa izhodišča niso enakovredna: presoja moških je presoja njihovega statusa, početja in dosežkov, presoja žensk pa presoja njihovega izgleda. Moški čevlji v Aziji, Afriki in tudi v Evropi so bili do 18. stoletja bolj dodelani in bolj okrašeni kot ženski. Narejeni so bili iz trpežnejših materialov in zasnovani tako, da so omogočali večjo mobilnost pri jahanju, lovu, vojskovanju in drugih zunanjih aktivnostih.
Ekstremitete v dolžini in širini
Med 10. in 12. stoletjem so se v evropskih obuvalih pokazali vplivi Bližnjega vzhoda in Bizanca v podaljšanih in z različnimi polnili utrjenih vrhovih čevljev (t. i. poulaines oz. krakows); ti so bili med plemiči popularni še v 14. in 15. stoletju. Zaradi erotičnega naboja in ekstravagance so bili deležni zgražanja cerkve in omejevanja. Povsem drugačna je modna muha iz začetka 16. stoletja, ki je prinesla spredaj vse do 20 (kasneje zakonsko omejena na 15) centimetrov široko oblikovana moška obuvala, povedno imenovana račji kljun, medvedova šapa ali kravji gobec. Zaradi očitne nepraktičnosti so jih kmalu izpodrinili stopalu bolj prilegajoči se čevlji.
Ekstremitete v dolžini in širini
Med 10. in 12. stoletjem so se v evropskih obuvalih pokazali vplivi Bližnjega vzhoda in Bizanca v podaljšanih in z različnimi polnili utrjenih vrhovih čevljev (t. i. poulaines oz. krakows); ti so bili med plemiči popularni še v 14. in 15. stoletju. Zaradi erotičnega naboja in ekstravagance so bili deležni zgražanja cerkve in omejevanja. Povsem drugačna je modna muha iz začetka 16. stoletja, ki je prinesla spredaj vse do 20 (kasneje zakonsko omejena na 15) centimetrov široko oblikovana moška obuvala, povedno imenovana račji kljun, medvedova šapa ali kravji gobec. Zaradi očitne nepraktičnosti so jih kmalu izpodrinili stopalu bolj prilegajoči se čevlji.
Čevelj na kopitu
V 15. stoletju je bila pomembna tehnološka inovacija izdelava čevlja na lesenem modelu noge (t. i. kopito), enakem za levo in desno nogo. Taka izdelava vsebuje zunanji šiv med podplatom in vrhnjim delom čevlja, med njima pa še t. i. okvir. Obuvalo je s tem pridobilo trdnost in odpornost, saj je bilo lahko za podplat uporabljeno debelejše usnje.
Čevelj na kopitu
V 15. stoletju je bila pomembna tehnološka inovacija izdelava čevlja na lesenem modelu noge (t. i. kopito), enakem za levo in desno nogo. Taka izdelava vsebuje zunanji šiv med podplatom in vrhnjim delom čevlja, med njima pa še t. i. okvir. Obuvalo je s tem pridobilo trdnost in odpornost, saj je bilo lahko za podplat uporabljeno debelejše usnje.
Pozabljene tehnike in oblike
V dobi prevlade Rimljanov so se po evropskih deželah razširile oblike in tehnike izdelovanja različnih oblik sandalov, čevljev in škornjev, ki so imeli v rimski družbi pomen močnih statusnih ločnic. Njihova znanja strojenja in mnoge uspešne tehnike izdelovanja obuval so se s propadom imperija pred koncem 5. stoletja pozabile. Pod vplivom krščanstva se je v Evropi utrdila zahteva po pokritih nogah, zato so prevladala zaprta obuvala.
Pozabljene tehnike in oblike
V dobi prevlade Rimljanov so se po evropskih deželah razširile oblike in tehnike izdelovanja različnih oblik sandalov, čevljev in škornjev, ki so imeli v rimski družbi pomen močnih statusnih ločnic. Njihova znanja strojenja in mnoge uspešne tehnike izdelovanja obuval so se s propadom imperija pred koncem 5. stoletja pozabile. Pod vplivom krščanstva se je v Evropi utrdila zahteva po pokritih nogah, zato so prevladala zaprta obuvala.
Obrnjeni čevelj
Med zaprtimi obuvali so bila prevladujoča enostavna, mokasinom oz. opankam podobna obuvala iz nestrojene živalske kože ali blaga, prevezana z jermeni. V 8. stoletju so se z inovativno tehniko t. i. obrnjenega čevlja začela izdelovati bolj kompleksna nogavičasta obuvala iz mehkega strojenega usnja ali tekstila. To je omogočilo krašenje in vzorčenje, ne pa tudi trajnih in trdnih obuval, zato je bila še vedno običajna kombinacija s trdnejšimi usnjenimi ali lesenimi podplati.
Obrnjeni čevelj
Med zaprtimi obuvali so bila prevladujoča enostavna, mokasinom oz. opankam podobna obuvala iz nestrojene živalske kože ali blaga, prevezana z jermeni. V 8. stoletju so se z inovativno tehniko t. i. obrnjenega čevlja začela izdelovati bolj kompleksna nogavičasta obuvala iz mehkega strojenega usnja ali tekstila. To je omogočilo krašenje in vzorčenje, ne pa tudi trajnih in trdnih obuval, zato je bila še vedno običajna kombinacija s trdnejšimi usnjenimi ali lesenimi podplati.
Dolgožive enostavnosti
Lokalno dostopni materiali in enostavne tehnike, ki so jih odkrili na starejših obuvalih po svetu, so se za delovno rabo marsikje po svetu ohranili domala nespremenjeni vse do danes. Takšni so leseni sandali v Indiji, sandali iz prepletene riževe slame na Japonskem in Kitajskem, iz palmovega listja v Egiptu, sisala v Južni Ameriki, juke v Mehiki.
Dolgožive enostavnosti
Lokalno dostopni materiali in enostavne tehnike, ki so jih odkrili na starejših obuvalih po svetu, so se za delovno rabo marsikje po svetu ohranili domala nespremenjeni vse do danes. Takšni so leseni sandali v Indiji, sandali iz prepletene riževe slame na Japonskem in Kitajskem, iz palmovega listja v Egiptu, sisala v Južni Ameriki, juke v Mehiki.
Razred in položaj
Obuvala sama so močno vezana na razred in status po celem svetu, zato gre zgodovina obuval vštric z zgodovino notranje razslojenosti družbe. Obuvala so bila vidni znak prestiža in statusa, saj so si jih nosili le vladarji in družbena elita. Njihovo rabo označujejo bolj dovršene oblike obuval, redkejši in dragocenejši materiali, izbrane barve, pozlate in drugi okraski. Ti so vidno razmejevali družbeno privilegirane skupine in posameznike od množic. Prav tako obuvala ekstremnih oblik in dimenzij, npr. s povišanimi podplati ali peto, z močno podaljšanimi, koničastimi in navzgor zavihanimi ali močno razširjenimi prednjimi deli. Ker so bila takšna obuvala namenjena predvsem vtisu, pogosto niso bila udobna in praktična.
Razred in položaj
Obuvala sama so močno vezana na razred in status po celem svetu, zato gre zgodovina obuval vštric z zgodovino notranje razslojenosti družbe. Obuvala so bila vidni znak prestiža in statusa, saj so si jih nosili le vladarji in družbena elita. Njihovo rabo označujejo bolj dovršene oblike obuval, redkejši in dragocenejši materiali, izbrane barve, pozlate in drugi okraski. Ti so vidno razmejevali družbeno privilegirane skupine in posameznike od množic. Prav tako obuvala ekstremnih oblik in dimenzij, npr. s povišanimi podplati ali peto, z močno podaljšanimi, koničastimi in navzgor zavihanimi ali močno razširjenimi prednjimi deli. Ker so bila takšna obuvala namenjena predvsem vtisu, pogosto niso bila udobna in praktična.
Velikost po nogi ali na približek
Velikost obuval v razmerju z nogo večinoma ni problematična, če gre za ovita ali polodprta obuvala, ki se nogi prilagodijo oz. je pomembna zgolj približna velikost. Približnih velikosti so bila tudi mehka srednjeveška obuvala, pri katerih so noge z uporabo dooblikovala obuvalo. Velikost obuvala postane veliko bolj pomembna pri obuvalih s trdim podplatom. A dokler so čevljarji izdelovali obuvala po meri vsakega naročnika posebej, so lahko upoštevali velikost in posebnosti njegovih nog. Drugo vprašanje so bila vnaprej izdelana serijska obuvala, ki so jih čevljarji izdelali v nekaj velikostih in jih ponudili komurkoli. V tem primeru je kupčevo izbiro podpiralo dejstvo, da so bili ljudje navajeni, da jim čevlji niso čisto prav.
Velikost po nogi ali na približek
Velikost obuval v razmerju z nogo večinoma ni problematična, če gre za ovita ali polodprta obuvala, ki se nogi prilagodijo oz. je pomembna zgolj približna velikost. Približnih velikosti so bila tudi mehka srednjeveška obuvala, pri katerih so noge z uporabo dooblikovala obuvalo. Velikost obuvala postane veliko bolj pomembna pri obuvalih s trdim podplatom. A dokler so čevljarji izdelovali obuvala po meri vsakega naročnika posebej, so lahko upoštevali velikost in posebnosti njegovih nog. Drugo vprašanje so bila vnaprej izdelana serijska obuvala, ki so jih čevljarji izdelali v nekaj velikostih in jih ponudili komurkoli. V tem primeru je kupčevo izbiro podpiralo dejstvo, da so bili ljudje navajeni, da jim čevlji niso čisto prav.
Standarizacija velikosti
Sisteme natančnejših standardnih velikosti je potrebovala in uvedla obutvena industrija v 19. stoletju, najprej zgolj glede na dolžino noge, v 20. stoletju pa se modeli prilagajajo tudi širini noge. Sistemi številčenja lahko temeljijo na dolžini noge, dolžini kopita ali pa dolžini notranjosti čevlja. Številčne vrednosti se pri tem razhajajo, čeprav obstaja tudi mednarodni sistem kot priporočilo. Ponekod so uredili standardizacijo velikosti tudi na zvezni in državni ravni. Ne glede na vrednosti številk pa je kupec prisiljen svojo nogo “poiskati” v standardnem sistemu, ki ne upošteva individualnih posebnosti.
Standarizacija velikosti
Sisteme natančnejših standardnih velikosti je potrebovala in uvedla obutvena industrija v 19. stoletju, najprej zgolj glede na dolžino noge, v 20. stoletju pa se modeli prilagajajo tudi širini noge. Sistemi številčenja lahko temeljijo na dolžini noge, dolžini kopita ali pa dolžini notranjosti čevlja. Številčne vrednosti se pri tem razhajajo, čeprav obstaja tudi mednarodni sistem kot priporočilo. Ponekod so uredili standardizacijo velikosti tudi na zvezni in državni ravni. Ne glede na vrednosti številk pa je kupec prisiljen svojo nogo “poiskati” v standardnem sistemu, ki ne upošteva individualnih posebnosti.
Pozabljeno in opuščeno
V dobi prevlade Rimljanov se se po evropskih deželah razširile oblike sandal, čevljev in škornjev, ki so imeli v rimski družbi pomen močnih statusnih ločnic. Rimljani so razvili tehnike strojenja in izdelovanja obuval, ki so s propadom imperija izginile v pozabo. Pod vplivom krščanstva so Evropi prevladala enostavna, enodelnim mokasinom oz. opankam podobna obuvala iz nestrojene živalske kože ali blaga, prevezana z jermeni. Lesena obuvala za samostojno ali kombinirano rabo so izdelovali od 12. stoletja rokodelci – coklarji.
Pozabljeno in opuščeno
V dobi prevlade Rimljanov se se po evropskih deželah razširile oblike sandal, čevljev in škornjev, ki so imeli v rimski družbi pomen močnih statusnih ločnic. Rimljani so razvili tehnike strojenja in izdelovanja obuval, ki so s propadom imperija izginile v pozabo. Pod vplivom krščanstva so Evropi prevladala enostavna, enodelnim mokasinom oz. opankam podobna obuvala iz nestrojene živalske kože ali blaga, prevezana z jermeni. Lesena obuvala za samostojno ali kombinirano rabo so izdelovali od 12. stoletja rokodelci – coklarji.
Krašenje
Pomen krašenja obuval ni zgolj estetski, ampak tudi označevalni in včasih tudi obrambno-zaščitni.
Po kroju enostavni mokasini so bili krašeni z barvami, kro- glicami, bodicami ježevca, resicami, tudi vezenino. Sandali so bili krašeni s poslikavo, kroglicami, biseri, kombinacijami različnih kož, krzna, peres, vezenine in rezbarij. Lesena obu- vala (ali podplati) so bila krašena z rezljanimi in barvanimi okraski. Prestižna srednjeveška in renesančna obuvala so bila okrašena z dragocenimi tkaninami, gumbi, zaponkami, perlicami in dragim kamenjem, priljubljena je bila tudi okra- sna perforacija usnja in drugobarvna podlaga. Zapenjanje čevljev iz 17. in 18. stoletja s trakovi, pentljami, čipkastimi rozetami, dragocenimi kovinskimi zapokami je bilo funkcio- nalno in dekorativno obenem. Krasilni učinek obuval iz 19. in 20. stoletja temelji na kombinacijah materialov in barv, krojnih linij, okrasnih robov, našitkov, perforacij in okrasnih pritrdil. Konec 20. in v 21. stoletju se poleg krašenja s strani izdelovalca pojavi še personificirana dodelava s strani upo- rabnika (barvanje, risanje in pisanje, krašenje z gumbki in obeski ).
Krašenje
Pomen krašenja obuval ni zgolj estetski, ampak tudi označevalni in včasih tudi obrambno-zaščitni.
Po kroju enostavni mokasini so bili krašeni z barvami, kro- glicami, bodicami ježevca, resicami, tudi vezenino. Sandali so bili krašeni s poslikavo, kroglicami, biseri, kombinacijami različnih kož, krzna, peres, vezenine in rezbarij. Lesena obu- vala (ali podplati) so bila krašena z rezljanimi in barvanimi okraski. Prestižna srednjeveška in renesančna obuvala so bila okrašena z dragocenimi tkaninami, gumbi, zaponkami, perlicami in dragim kamenjem, priljubljena je bila tudi okra- sna perforacija usnja in drugobarvna podlaga. Zapenjanje čevljev iz 17. in 18. stoletja s trakovi, pentljami, čipkastimi rozetami, dragocenimi kovinskimi zapokami je bilo funkcio- nalno in dekorativno obenem. Krasilni učinek obuval iz 19. in 20. stoletja temelji na kombinacijah materialov in barv, krojnih linij, okrasnih robov, našitkov, perforacij in okrasnih pritrdil. Konec 20. in v 21. stoletju se poleg krašenja s strani izdelovalca pojavi še personificirana dodelava s strani upo- rabnika (barvanje, risanje in pisanje, krašenje z gumbki in obeski ).
Obrnjeni čevelj
Pozabljeno rimsko znanje strojenja usnja so v Evropo spet prinesli Arabci prek vdora v Španijo v 8. stoletju. V tem času se kot inovacija pojavi tehnika izdelave t. i. obrnjenega čevlja, sestavljenega iz posebej urezanega podplata in vrhnjega dela, ki sta z notranjim šivom sešita skupaj in po sešitju obrnjena navzven kot obleka. Lahko je v obliki mehkega polškorenjca ali nizkega čevlja sešit iz več manjših kosov usnja ali tkanin, kar omogoča okrasne vzorce. Za šivanje se uporabljajo usnjeni jermenčki, lanene niti pa šele v 11. stoletju. Vendar pa so takšna obuvala po trdnosti bližje nogavici in niso dolgega trajanja, zato so se uporabljala skupaj s posebej krojenim podplatom ali leseno coklo.
Obrnjeni čevelj
Pozabljeno rimsko znanje strojenja usnja so v Evropo spet prinesli Arabci prek vdora v Španijo v 8. stoletju. V tem času se kot inovacija pojavi tehnika izdelave t. i. obrnjenega čevlja, sestavljenega iz posebej urezanega podplata in vrhnjega dela, ki sta z notranjim šivom sešita skupaj in po sešitju obrnjena navzven kot obleka. Lahko je v obliki mehkega polškorenjca ali nizkega čevlja sešit iz več manjših kosov usnja ali tkanin, kar omogoča okrasne vzorce. Za šivanje se uporabljajo usnjeni jermenčki, lanene niti pa šele v 11. stoletju. Vendar pa so takšna obuvala po trdnosti bližje nogavici in niso dolgega trajanja, zato so se uporabljala skupaj s posebej krojenim podplatom ali leseno coklo.
Iglice za zdravje
Akupunktura kot način zdravljenja bolezni s tankimi iglami na 365 akupunkturnih točkah po celem telesu temelji na predstavah o telesu in poteh pretakanja energije Či, ki vključuje duhovne, čustvene, fizične in mentalne vidike. Samo noga naj bi imela najmanj 34 akupunkturnih točk po vrhnjem delu od gležnja do prstov in po spodnjem delu stopala. Izhaja iz kitajske medicine, ki prakticira holistični princip in se ne osredotoča na bolezen samo, ampak na vzpostavljanje notranje harmonije in dobrega počutja. Po svetu se prakticira tudi kot dopolnilna terapija v kombinaciji z zahodno medicino.
Iglice za zdravje
Akupunktura kot način zdravljenja bolezni s tankimi iglami na 365 akupunkturnih točkah po celem telesu temelji na predstavah o telesu in poteh pretakanja energije Či, ki vključuje duhovne, čustvene, fizične in mentalne vidike. Samo noga naj bi imela najmanj 34 akupunkturnih točk po vrhnjem delu od gležnja do prstov in po spodnjem delu stopala. Izhaja iz kitajske medicine, ki prakticira holistični princip in se ne osredotoča na bolezen samo, ampak na vzpostavljanje notranje harmonije in dobrega počutja. Po svetu se prakticira tudi kot dopolnilna terapija v kombinaciji z zahodno medicino.
Noge na tleh in poteh
Poglavje obravnava človeške noge skozi izbrane fizične in simbolne vidike, ki so povezani z religijskimi predstavami ali pa z družbenokulturnim pojmovanjem spodobnosti oz. nespodobnosti. Pomembni so, ker usmerjajo ravnanje in presojo. Noge so bose, obute ali sezute; lahko jih tudi ni, a o njih govorijo sledi. Noge so tudi vir bolečine, celo izgube, so točke kaznovanja in mučenja, pa tudi nege in okrasja.
Človeške noge nosijo težo celega telesa in so organ hoje (teka, skakanja, plezanja itd.).
Niso zgolj evolucijsko pridobljena danost in zmožnost za raznovrstno gibanje. Tehnike gibanja se namreč dooblikujejo v vsakem družbenem okolju posebej, do neke mere pa se razlikujejo tudi na individualnem nivoju. V položaje nog med stanjem, sedenjem, čepenjem in v načine hoje, teka, plezanja, skakanja so tako vgrajene številne predstave o “pravih”, ustreznih, “neprimernih” moških ali ženskih, mladostnih ali starostnih, okretnih ali okornih oblikah gibanja. V resnici ni le fizična mobilnost tista, ki jo tako presojamo, pač pa tudi družbena mobilnost ljudi, ki je v različnih okoliščinah družbeno pričakovana glede na njihov spol, starost, družbene vloge, življenjske stile ali sisteme verovanj.
Noge na tleh in poteh
Poglavje obravnava človeške noge skozi izbrane fizične in simbolne vidike, ki so povezani z religijskimi predstavami ali pa z družbenokulturnim pojmovanjem spodobnosti oz. nespodobnosti. Pomembni so, ker usmerjajo ravnanje in presojo. Noge so bose, obute ali sezute; lahko jih tudi ni, a o njih govorijo sledi. Noge so tudi vir bolečine, celo izgube, so točke kaznovanja in mučenja, pa tudi nege in okrasja.
Človeške noge nosijo težo celega telesa in so organ hoje (teka, skakanja, plezanja itd.).
Niso zgolj evolucijsko pridobljena danost in zmožnost za raznovrstno gibanje. Tehnike gibanja se namreč dooblikujejo v vsakem družbenem okolju posebej, do neke mere pa se razlikujejo tudi na individualnem nivoju. V položaje nog med stanjem, sedenjem, čepenjem in v načine hoje, teka, plezanja, skakanja so tako vgrajene številne predstave o “pravih”, ustreznih, “neprimernih” moških ali ženskih, mladostnih ali starostnih, okretnih ali okornih oblikah gibanja. V resnici ni le fizična mobilnost tista, ki jo tako presojamo, pač pa tudi družbena mobilnost ljudi, ki je v različnih okoliščinah družbeno pričakovana glede na njihov spol, starost, družbene vloge, življenjske stile ali sisteme verovanj.
Nega nog
Namenjena je vzdrževanju lepote, izboljšanemu počutju in blaženju manjših tegob. Uporaba vroče ali mrzle vode in soli za utrujene noge je del pogostih ljudskih praks na različnih delih sveta, prav tako raba masti in olj za otrdelo ali razpokano kožo podplatov. Vsaj od konca 19. stoletja se za blaženje, korekcije, podporo različnim tegobam nog ponujajo na ameriškem in evropskem trgu proizvodi v obliki pudrov, sprejev, krem, vložkov, obližev, povojev.
Nega nog
Namenjena je vzdrževanju lepote, izboljšanemu počutju in blaženju manjših tegob. Uporaba vroče ali mrzle vode in soli za utrujene noge je del pogostih ljudskih praks na različnih delih sveta, prav tako raba masti in olj za otrdelo ali razpokano kožo podplatov. Vsaj od konca 19. stoletja se za blaženje, korekcije, podporo različnim tegobam nog ponujajo na ameriškem in evropskem trgu proizvodi v obliki pudrov, sprejev, krem, vložkov, obližev, povojev.
bosi. obuti. sezuti.
my feet. my shoes. my way.
bosi. obuti. sezuti.
my feet. my shoes. my way.
Snovno in nesnovno
Ljudje sodimo med kopenske vretenčarje, ki hodijo po nogah oz. stopalih s petimi prsti. Ti imajo občutljive prstne blazinice in nohte namesto krempljev. V razvoju stopala iz mnogofunkcijskega organa v specializiran organ za hojo so se skrajšali vsi prsti in izgubili sposobnost prijemanja; tudi prvi prst se je namreč poravnal v isto linijo z ostalimi štirimi. Nožni loki omogočajo hojo po celih stopalih, ki nosijo težo celega telesa, vzdržujejo stabilnost in omogočajo mnogovrstno okretno gibanje.
Stopalo sestavljajo trije deli: prednji (prstni) del, srednji (nartni del oz. predel lokov) in zadnji (petni del). Ali: 26 kosti, 33 različnih sklepov in več deset vezi, ki povezujejo kosti, 20 mišic, ki so s tetivami pritrjene na kosti.
Snovno in nesnovno
Ljudje sodimo med kopenske vretenčarje, ki hodijo po nogah oz. stopalih s petimi prsti. Ti imajo občutljive prstne blazinice in nohte namesto krempljev. V razvoju stopala iz mnogofunkcijskega organa v specializiran organ za hojo so se skrajšali vsi prsti in izgubili sposobnost prijemanja; tudi prvi prst se je namreč poravnal v isto linijo z ostalimi štirimi. Nožni loki omogočajo hojo po celih stopalih, ki nosijo težo celega telesa, vzdržujejo stabilnost in omogočajo mnogovrstno okretno gibanje.
Stopalo sestavljajo trije deli: prednji (prstni) del, srednji (nartni del oz. predel lokov) in zadnji (petni del). Ali: 26 kosti, 33 različnih sklepov in več deset vezi, ki povezujejo kosti, 20 mišic, ki so s tetivami pritrjene na kosti.
Stopalo kot zemljevid
Korejska različica akupunkture (sujok) je znana od leta 1987; usmerja se na dlani (su) in stopala (jok), ki naj bi bili miniaturni zemljevid celega telesa. S stimuliranjem točk in predelov na stopalih in dlaneh naj bi se kontroliralo stanje celega telesa; torej ne zdravi, ampak vzpostavlja zdravje. Podobno kot magija, ki deluje po principu podobnosti in imitiranja, so tudi tu vzpostavljene korelacije dlani in stopal s telesom. Poleg akupunkture naj bi podobno zdravilno delovala tudi akupresura.
Stopalo kot zemljevid
Korejska različica akupunkture (sujok) je znana od leta 1987; usmerja se na dlani (su) in stopala (jok), ki naj bi bili miniaturni zemljevid celega telesa. S stimuliranjem točk in predelov na stopalih in dlaneh naj bi se kontroliralo stanje celega telesa; torej ne zdravi, ampak vzpostavlja zdravje. Podobno kot magija, ki deluje po principu podobnosti in imitiranja, so tudi tu vzpostavljene korelacije dlani in stopal s telesom. Poleg akupunkture naj bi podobno zdravilno delovala tudi akupresura.
Kaznovanje in mučenje
Namerno zadajanje bolečin ali grožnja z njimi je bila v zgodovini pogosta oblika kaznovanja oseb, ki so se pregrešile proti zakonom ali celo nepisanim pravilom. Usmerjeno je bilo tudi na sužnje, vojne ujetnike, zapornike, domnevne čarovnice in krivoverce. Med oblikami mučenja in kaznovanja so lomljenje nog s hitrim ali počasnim stiskanjem, izpahi kolen, udarjanje in puljenje nohtov, žganje podplatov, bičanje ali udarci s palicami po podplatih, bičanje nog in celo amputacije. Takšno mučenje je bilo na Srednjem vzhodu dopolnjeno še z javnim ponižanjem, saj so tam bosi podplati vir sramu.
Kaznovanje in mučenje
Namerno zadajanje bolečin ali grožnja z njimi je bila v zgodovini pogosta oblika kaznovanja oseb, ki so se pregrešile proti zakonom ali celo nepisanim pravilom. Usmerjeno je bilo tudi na sužnje, vojne ujetnike, zapornike, domnevne čarovnice in krivoverce. Med oblikami mučenja in kaznovanja so lomljenje nog s hitrim ali počasnim stiskanjem, izpahi kolen, udarjanje in puljenje nohtov, žganje podplatov, bičanje ali udarci s palicami po podplatih, bičanje nog in celo amputacije. Takšno mučenje je bilo na Srednjem vzhodu dopolnjeno še z javnim ponižanjem, saj so tam bosi podplati vir sramu.
Prodajna mesta in oblike nakupov
V 20. stoletju se je način prodaje iz prodajaln podjetij razširil tudi na prodajo v veleblagovnicah, znotraj trgovskih obutvenih centrov in mešanih trgovskih centrov. Papirnati kataloški ponudbi sta se pridružila še televizijska in spletna ponudba; nadomeščajo fizično obiskovanje trgovin, ogledovanje, izbiranje in pomerjanje, saj so vezane na poštno dostavo naročenega izdelka.
Prodajna mesta in oblike nakupov
V 20. stoletju se je način prodaje iz prodajaln podjetij razširil tudi na prodajo v veleblagovnicah, znotraj trgovskih obutvenih centrov in mešanih trgovskih centrov. Papirnati kataloški ponudbi sta se pridružila še televizijska in spletna ponudba; nadomeščajo fizično obiskovanje trgovin, ogledovanje, izbiranje in pomerjanje, saj so vezane na poštno dostavo naročenega izdelka.
Iz obutvene industrije
v modno industrijo
Ko je industrijska proizvodnja uspešno povezana s tržnimi strategijami in načini distribuiranja, ki bistveno vplivajo na modno potrošnjo, postane del t. i. modne industrije. Ta nagovarja vse ljudi sočasno in se sklicuje na popularno kulturo, npr. filmsko, glasbeno, športno, medijsko sceno. Tako ali drugače popularni posamezniki so lahko modni pionirji in zgledi za množice potrošnikov. Da bi prepričala različne skupine potrošnikov, industrija ponudbo členi v množico stilskih različic in jih hitro menja. Pri tem se naslanja na globalne modne trende, občasno pa zajema ideje tudi iz pisanih kulturnih tradicij ali uspešnih “uličnih praks”.
Iz obutvene industrije
v modno industrijo
Ko je industrijska proizvodnja uspešno povezana s tržnimi strategijami in načini distribuiranja, ki bistveno vplivajo na modno potrošnjo, postane del t. i. modne industrije. Ta nagovarja vse ljudi sočasno in se sklicuje na popularno kulturo, npr. filmsko, glasbeno, športno, medijsko sceno. Tako ali drugače popularni posamezniki so lahko modni pionirji in zgledi za množice potrošnikov. Da bi prepričala različne skupine potrošnikov, industrija ponudbo členi v množico stilskih različic in jih hitro menja. Pri tem se naslanja na globalne modne trende, občasno pa zajema ideje tudi iz pisanih kulturnih tradicij ali uspešnih “uličnih praks”.
Arktična območja
Iz slovenskega prostora izhajajo imena dizajnerjev, ki so razvili lastne blagovne znamke obuval, med njimi Leonora Jahovljevič – Leonora Mark - Ave femina, Mitja Horjak – Mihoya, Alja Novak – Viryent, Matjaž Vlah – Butanoga, Samir Šakovič – Tash, Milena Hrastnik – Milenika, Ajda Tadel – Zaaa, Ingrid Logar – Čeveljc, Lara Bohinc). Nekatera imena med njimi združujejo veščino obrtnega izdelovanja in unikatnega dizajna po meri (poleg tega še Rudolf Lopatec, Peter Skubic, Mario Hercog idr.). Med oblikovalci, ki so razvijali svoje kreacije v povezavi z znanimi obrtniki ali domačimi podjetji, so Alja Novak, Maja Štamol, Urška in Tomaž Draž, Mateja Glavnik, Barbara Šuštar, Vesna Preisinger, Milan Gačanovič, Nina Osenar in drugi.
Arktična območja
Iz slovenskega prostora izhajajo imena dizajnerjev, ki so razvili lastne blagovne znamke obuval, med njimi Leonora Jahovljevič – Leonora Mark - Ave femina, Mitja Horjak – Mihoya, Alja Novak – Viryent, Matjaž Vlah – Butanoga, Samir Šakovič – Tash, Milena Hrastnik – Milenika, Ajda Tadel – Zaaa, Ingrid Logar – Čeveljc, Lara Bohinc). Nekatera imena med njimi združujejo veščino obrtnega izdelovanja in unikatnega dizajna po meri (poleg tega še Rudolf Lopatec, Peter Skubic, Mario Hercog idr.). Med oblikovalci, ki so razvijali svoje kreacije v povezavi z znanimi obrtniki ali domačimi podjetji, so Alja Novak, Maja Štamol, Urška in Tomaž Draž, Mateja Glavnik, Barbara Šuštar, Vesna Preisinger, Milan Gačanovič, Nina Osenar in drugi.
Navade kupovanja
Odločitev, kdaj je čas za nakup novih čevljev, je lahko utemeljena s potrebo (v smislu, da je treba stare zaradi dotrajanosti zavreči) ali z veseljem do nakupovanja in z ugodno priliko. Načrtovanje nakupa je lahko vezano na poseben dogodek v bližnji prihodnosti ali novo obleko, za katero v omari ni primerne kombinacije. Nakup je vezan tudi na novo športno aktivnost, hobi, drugačno zaposlitev. Nova ali podedovana obuvala dobijo otroške noge ob začetku šolskega leta ali ob tradicionalnih praznikih, vezanih na menjavo sezonskih oblačil (vsi sveti, velika noč).
Navade kupovanja
Odločitev, kdaj je čas za nakup novih čevljev, je lahko utemeljena s potrebo (v smislu, da je treba stare zaradi dotrajanosti zavreči) ali z veseljem do nakupovanja in z ugodno priliko. Načrtovanje nakupa je lahko vezano na poseben dogodek v bližnji prihodnosti ali novo obleko, za katero v omari ni primerne kombinacije. Nakup je vezan tudi na novo športno aktivnost, hobi, drugačno zaposlitev. Nova ali podedovana obuvala dobijo otroške noge ob začetku šolskega leta ali ob tradicionalnih praznikih, vezanih na menjavo sezonskih oblačil (vsi sveti, velika noč).
Osebna klasifikacija
Posameznik gradi svoj nabor obutve glede na opravila in vloge, ki jih ima. Kako posameznik ločuje svoja obuvala, je v največji meri odvisno od tega, s čim se preživlja in kako je organiziran njegov dnevni, tedenski in sezonski ritem aktivnosti in opravil. Osebne preference v okusu in morebitne težave z nogami vplivajo na to, katere skupine obuval so najbolj obsežne.
Osebna klasifikacija
Posameznik gradi svoj nabor obutve glede na opravila in vloge, ki jih ima. Kako posameznik ločuje svoja obuvala, je v največji meri odvisno od tega, s čim se preživlja in kako je organiziran njegov dnevni, tedenski in sezonski ritem aktivnosti in opravil. Osebne preference v okusu in morebitne težave z nogami vplivajo na to, katere skupine obuval so najbolj obsežne.
Razvojnost rabe
Funkcionalnost obuval je lahko večnamenska ali pa zelo ozko specifična. Zgodovinski razvoj rabe bi lahko opisali kot prehod od enega večnamenskega obuvala k množici izdelkov za specifične namene, od individualno izdelanih čevljev k množičnim izdelkom. Ponudba v razmerah množične produkcije in modne industrije je tako velika in raznovrstna, hkrati pa ponujena načeloma vsem, da se z izbiro med vsemi možnostmi vzdržuje občutek individualnega stila. Kar gre vštric z družbeno individualizacijo – občutkom samosvojosti v življenjskih odločitvah in sprotnih izbirah.
Razvojnost rabe
Funkcionalnost obuval je lahko večnamenska ali pa zelo ozko specifična. Zgodovinski razvoj rabe bi lahko opisali kot prehod od enega večnamenskega obuvala k množici izdelkov za specifične namene, od individualno izdelanih čevljev k množičnim izdelkom. Ponudba v razmerah množične produkcije in modne industrije je tako velika in raznovrstna, hkrati pa ponujena načeloma vsem, da se z izbiro med vsemi možnostmi vzdržuje občutek individualnega stila. Kar gre vštric z družbeno individualizacijo – občutkom samosvojosti v življenjskih odločitvah in sprotnih izbirah.
Družbene vloge
Položaj posameznika je v klasičnih razrednih družbah določen z rojstvom in se praviloma ohranja v razrednih okvirih. Razmerja med ljudmi so se v 19. in 20. stoletju zmehčala in postala za posameznika bolj odvisna od njegovih življenjskih odločitev in iznajdljivosti. Izhodišča pa seveda niso enaka za predstavnike bogatih družbenih skupin ali tiste, ki se preživljajo z delom svojih rok. Industrializacija in prometne povezave so povečale možnosti za družbeno mobilnost, smeri življenjskih odločitev so vsaj po sredini 20. stoletja postale bolj raznolike in tudi začasne. Posameznik združuje mnoge družbene vloge, ki se skozi življenje spreminjajo; prav vsaka med njimi pa zahteva prilagojene izbire in ravnanje. Tudi v navezavi na lastna obuvala.
Družbene vloge
Položaj posameznika je v klasičnih razrednih družbah določen z rojstvom in se praviloma ohranja v razrednih okvirih. Razmerja med ljudmi so se v 19. in 20. stoletju zmehčala in postala za posameznika bolj odvisna od njegovih življenjskih odločitev in iznajdljivosti. Izhodišča pa seveda niso enaka za predstavnike bogatih družbenih skupin ali tiste, ki se preživljajo z delom svojih rok. Industrializacija in prometne povezave so povečale možnosti za družbeno mobilnost, smeri življenjskih odločitev so vsaj po sredini 20. stoletja postale bolj raznolike in tudi začasne. Posameznik združuje mnoge družbene vloge, ki se skozi življenje spreminjajo; prav vsaka med njimi pa zahteva prilagojene izbire in ravnanje. Tudi v navezavi na lastna obuvala.
Otroška obuvala
V kmečkem in primestnem okolju so bili otroci toplejši del leta bosonogi še v prvi polovici 20. stoletja, čevlji so bili namenjeni šoli ali obisku cerkve. V splošnem je bila bosonoga hoja za otroke lahko prijetna izkušnja, povezana z občutkom okretnosti in svobode. Dedovanje čevljev za starejšimi sorojenci in drugimi sorodniki je bila povsem običajna praksa še v drugi polovici 20. stoletja. Prekinile so jo drugačne doktrine in razmisleki o zdravju oz. pravilnem razvoju otroških stopal. V prvih letih življenja lahko otroške noge prerastejo dolgo vrsto svojih začasnih spremljevalcev.
Otroška obuvala
V kmečkem in primestnem okolju so bili otroci toplejši del leta bosonogi še v prvi polovici 20. stoletja, čevlji so bili namenjeni šoli ali obisku cerkve. V splošnem je bila bosonoga hoja za otroke lahko prijetna izkušnja, povezana z občutkom okretnosti in svobode. Dedovanje čevljev za starejšimi sorojenci in drugimi sorodniki je bila povsem običajna praksa še v drugi polovici 20. stoletja. Prekinile so jo drugačne doktrine in razmisleki o zdravju oz. pravilnem razvoju otroških stopal. V prvih letih življenja lahko otroške noge prerastejo dolgo vrsto svojih začasnih spremljevalcev.
Spomin na druge
Ker so obuvala v tako tesnem, celo intimnem stiku z osebo, ki jih je nosila, se spomin lahko močno naveže na obuvala dragih ljudi. Funkcionalno obuvalo prevzame vlogo nosilca spomina na druge čase, kraje in ljudi. V spominski hrambi so se ohranili krstni copatki, prvi čeveljčki, navadno tisti, v katerih je otročiček shodil, prvi smučarski čevlji, prvi baletni copatki in podobno. V majčkena otroška obuvala je ujet spomin staršev – ne le na otroke same, ampak na njihovo otroško dobo in lastno življenje v tistem času. Pomenijo dragoceni spomin staršev, za katerega otroci v času svojega odraščanja morda niti ne vedo.
Spomin na druge
Ker so obuvala v tako tesnem, celo intimnem stiku z osebo, ki jih je nosila, se spomin lahko močno naveže na obuvala dragih ljudi. Funkcionalno obuvalo prevzame vlogo nosilca spomina na druge čase, kraje in ljudi. V spominski hrambi so se ohranili krstni copatki, prvi čeveljčki, navadno tisti, v katerih je otročiček shodil, prvi smučarski čevlji, prvi baletni copatki in podobno. V majčkena otroška obuvala je ujet spomin staršev – ne le na otroke same, ampak na njihovo otroško dobo in lastno življenje v tistem času. Pomenijo dragoceni spomin staršev, za katerega otroci v času svojega odraščanja morda niti ne vedo.
Kombiniranje
“Ujemanje” izbranih obuval z drugimi elementi osebnega videza ni enovrstno. Dojemljivosti za različne kriterije se ne razvijejo pri vseh ljudeh enako, zelo so odvisne od družinske vzgoje: lahko gre za usklajenost po tipu (športno, elegantno, navadno), lahko za skladnost “lahkih” ali “težkih” materialov, barvne ali vzorčne kombinacije. Nekateri ljudje so posebej pozorni na skladnost obuval in torbic, pokrival, vrhnjih oblačil (plaščev, jaken), pasov ali nogavic itd.
Kombiniranje
“Ujemanje” izbranih obuval z drugimi elementi osebnega videza ni enovrstno. Dojemljivosti za različne kriterije se ne razvijejo pri vseh ljudeh enako, zelo so odvisne od družinske vzgoje: lahko gre za usklajenost po tipu (športno, elegantno, navadno), lahko za skladnost “lahkih” ali “težkih” materialov, barvne ali vzorčne kombinacije. Nekateri ljudje so posebej pozorni na skladnost obuval in torbic, pokrival, vrhnjih oblačil (plaščev, jaken), pasov ali nogavic itd.
V spomin nase
Najboljši primeri obuval, povezanih z lastnimi življenjskimi mejniki, so tisti, ki so bili del religioznih iniciacij (npr. birme, obhajila), zaključkov šolanja (valete, mature ) in ob poroki. Maturantski čevlji so pogosto izraz prebujajočega se zavedanja ženskosti ali moškosti, poročni čevlji pa zavedanja zrele odraslosti in enega od viškov življenjskega kroga. Ne glede na to, ali so bili kasneje še v rabi ali ne, pogosto ostanejo v podaljšani spominski hrambi. Spominsko vrednost imajo tudi nekatera obuvala, ki so spremljala posameznike ob manj formalnih prehodih (ob začetku šole, nastopu službe, sprejem v društvo ali klub) ali ob slavnostih ob velikih življenjskih uspehih, prelomnih dogodkih in okroglih obletnicah.
V spomin nase
Najboljši primeri obuval, povezanih z lastnimi življenjskimi mejniki, so tisti, ki so bili del religioznih iniciacij (npr. birme, obhajila), zaključkov šolanja (valete, mature ) in ob poroki. Maturantski čevlji so pogosto izraz prebujajočega se zavedanja ženskosti ali moškosti, poročni čevlji pa zavedanja zrele odraslosti in enega od viškov življenjskega kroga. Ne glede na to, ali so bili kasneje še v rabi ali ne, pogosto ostanejo v podaljšani spominski hrambi. Spominsko vrednost imajo tudi nekatera obuvala, ki so spremljala posameznike ob manj formalnih prehodih (ob začetku šole, nastopu službe, sprejem v društvo ali klub) ali ob slavnostih ob velikih življenjskih uspehih, prelomnih dogodkih in okroglih obletnicah.
Načini rabe
Pogostnost in dolgotrajnost rabe je v osnovi sicer povezana s fizično ohranjenostjo obuvala, a ne vedno. Včasih odloča zgolj naveličanost in možnost druge izbire / nakupa. Kot posamezniki pa smo precej različni v odnosu do hitrosti menjave oblek in obuval tako na dnevni kot splošni ravni. Ločimo se tudi v tem, ali imamo raje čevlje, ki se podajo k mnogim našim oblačilom in ustrezajo večini naših aktivnosti, ali pa je kombinatorika rabe premišljena in nespremenljiva.
Načini rabe
Pogostnost in dolgotrajnost rabe je v osnovi sicer povezana s fizično ohranjenostjo obuvala, a ne vedno. Včasih odloča zgolj naveličanost in možnost druge izbire / nakupa. Kot posamezniki pa smo precej različni v odnosu do hitrosti menjave oblek in obuval tako na dnevni kot splošni ravni. Ločimo se tudi v tem, ali imamo raje čevlje, ki se podajo k mnogim našim oblačilom in ustrezajo večini naših aktivnosti, ali pa je kombinatorika rabe premišljena in nespremenljiva.
Mejniki
Prelomni življenjski mejniki, ki jih formalizira in beleži tudi družbeno-kulturno okolje, so najpogosteje zaznamovani z novimi oblačili in obuvali, ki se razlikujejo od vsakdanjih; so kot slovo od starega in popotnica za novo življenjsko obdobje. Izbrane oblike so projekcije želene prihodnosti. Lahko so povsem konvencionalnih oblik. A je vanje položeno intimno upanje in močni čustveno obarvani spomini na obredna dogajanja. In vse, kar je življenje prineslo po tem. To jih dela “drugačne” in “samo moje”.
Mejniki
Prelomni življenjski mejniki, ki jih formalizira in beleži tudi družbeno-kulturno okolje, so najpogosteje zaznamovani z novimi oblačili in obuvali, ki se razlikujejo od vsakdanjih; so kot slovo od starega in popotnica za novo življenjsko obdobje. Izbrane oblike so projekcije želene prihodnosti. Lahko so povsem konvencionalnih oblik. A je vanje položeno intimno upanje in močni čustveno obarvani spomini na obredna dogajanja. In vse, kar je življenje prineslo po tem. To jih dela “drugačne” in “samo moje”.
Življenjski krog nekega čevlja
Življenjski krog nekega čevlja
Orodje za ročno izdelavo
Med osnovno čevljarsko orodja sodijo kopita, kladiva, klešče, šivanke, noži in obrezilniki ter šila. Dopolnilna orodja za posamezne postopke so še škarje, gladilniki, pile, prebijači, klinčarji, okrasna in rezilna kolesca, nazobčarji, kljuke za izkopitenje itd. Nujni za delo so še papirnati kroji in zaščitni pripomočki za prste, roke in naročje. Za hitrejše in lažje delo so si v 2. polovici 19. stoletja čevljarji že pomagali s strojem za šivanje usnja, a z njim so lahko šivali le mehke vrhnje dele čevlja, vsi ostali postopki pa so bolj ali manj ostali ročni.
Orodje za ročno izdelavo
Med osnovno čevljarsko orodja sodijo kopita, kladiva, klešče, šivanke, noži in obrezilniki ter šila. Dopolnilna orodja za posamezne postopke so še škarje, gladilniki, pile, prebijači, klinčarji, okrasna in rezilna kolesca, nazobčarji, kljuke za izkopitenje itd. Nujni za delo so še papirnati kroji in zaščitni pripomočki za prste, roke in naročje. Za hitrejše in lažje delo so si v 2. polovici 19. stoletja čevljarji že pomagali s strojem za šivanje usnja, a z njim so lahko šivali le mehke vrhnje dele čevlja, vsi ostali postopki pa so bolj ali manj ostali ročni.
Kmečki rokodelci in prosta obrt
Na podeželju so delovali še kmečki rokodelci (čevljarji, opankarji, coklarji), ti so delali za lokalno okolje. Merkantilistična politika 18. stoletja jih je spodbujala in leta 1732 odpravila cehovsko avtonomijo; svobodna ali prosta obrt se je pri nas vzpostavila z obrtnim redom leta 1859, kar je sprožilo naraščanje števila čevljarskih obratov v nekaterih krajih (Tržič, Žiri, Kamnik, Škofja Loka, Kranj, Turnišče, Šmartno pri Litiji, Miren pri Gorici, Cerknica). Čevljarji so delali obuvala po meri doma ali “v šteri”, čevlje so tudi popravljali in delali serijsko obutev za prodajo na sejmih ali odprodajo večjim trgovcem z obutvijo. Po začetku 20. stoletja je število samostojnih obrtnikov na račun industrije začelo upadati. Kljub temu se kot vzporedna, časom prilagojena oblika še vedno ohranja.
Kmečki rokodelci in prosta obrt
Na podeželju so delovali še kmečki rokodelci (čevljarji, opankarji, coklarji), ti so delali za lokalno okolje. Merkantilistična politika 18. stoletja jih je spodbujala in leta 1732 odpravila cehovsko avtonomijo; svobodna ali prosta obrt se je pri nas vzpostavila z obrtnim redom leta 1859, kar je sprožilo naraščanje števila čevljarskih obratov v nekaterih krajih (Tržič, Žiri, Kamnik, Škofja Loka, Kranj, Turnišče, Šmartno pri Litiji, Miren pri Gorici, Cerknica). Čevljarji so delali obuvala po meri doma ali “v šteri”, čevlje so tudi popravljali in delali serijsko obutev za prodajo na sejmih ali odprodajo večjim trgovcem z obutvijo. Po začetku 20. stoletja je število samostojnih obrtnikov na račun industrije začelo upadati. Kljub temu se kot vzporedna, časom prilagojena oblika še vedno ohranja.
Montažna proizvodnja
Ko se v 2. polovici 20. stoletja namesto šivanja in zabijanja vedno bolj pogosto uporablja lepljenje, dobiva proizvodnja značaj montažne izdelave. Ustanavljajo se podjetja, ki izdelujejo sestavne dele obuval, npr. gumijaste podplate in pete, sponke, podkovice, leseni in kovinski žeblji, vezalke, elastike, zadrge. Tako je obutvena industrija povezana še z usnjarsko in gumarsko, kemično in tekstilno industrijo ter specializiranimi malimi obrati in obrtmi.
Montažna proizvodnja
Ko se v 2. polovici 20. stoletja namesto šivanja in zabijanja vedno bolj pogosto uporablja lepljenje, dobiva proizvodnja značaj montažne izdelave. Ustanavljajo se podjetja, ki izdelujejo sestavne dele obuval, npr. gumijaste podplate in pete, sponke, podkovice, leseni in kovinski žeblji, vezalke, elastike, zadrge. Tako je obutvena industrija povezana še z usnjarsko in gumarsko, kemično in tekstilno industrijo ter specializiranimi malimi obrati in obrtmi.
Mehanizacija za hitrejše delo
Med pomembnejše izume 19. stoletja sodijo: stroj za tanjšanje usnja (1845), stroj za šivanje usnja (1856), stroj za pritrjevanje podplata in vrhnjih delov (1864), do konca stoletja pa še stroji za šivanje podplata na okvir, pribijanje in struganje pete, zabijanje podplatov, montiranje očesc in za natezanje vrhnjega dela na kopito. Če so stroje za šivanje usnja obrtniki še vključili v svoje samostojne delavnice, da so lažje in hitreje delali, so bili drugi stroji pač preveliki, pretežki in predragi, posebej če so delovali z močjo pare ali elektrike. Takšne so si lahko privoščili ustanovitelji in lastniki industrijskih podjetij.
Mehanizacija za hitrejše delo
Med pomembnejše izume 19. stoletja sodijo: stroj za tanjšanje usnja (1845), stroj za šivanje usnja (1856), stroj za pritrjevanje podplata in vrhnjih delov (1864), do konca stoletja pa še stroji za šivanje podplata na okvir, pribijanje in struganje pete, zabijanje podplatov, montiranje očesc in za natezanje vrhnjega dela na kopito. Če so stroje za šivanje usnja obrtniki še vključili v svoje samostojne delavnice, da so lažje in hitreje delali, so bili drugi stroji pač preveliki, pretežki in predragi, posebej če so delovali z močjo pare ali elektrike. Takšne so si lahko privoščili ustanovitelji in lastniki industrijskih podjetij.
Fazno delo
Mehanizacija je za seboj potegnila izgradnjo novih velikih poslopij, prirejenih drugačni organizaciji dela. Obrtnikovih 200 delovnih postopkov je ločenih v osnovnih pet proizvodnih linij in prostorov, v katerih dela večje število izbranim fazam priučenih delavcev: krojenje oz. izrezovanje vrhnjih delov iz temeljnega materiala, šivanje vrhnjih delov, izdelava podplatnih delov, montaža vrhnjih in spodnjih delov na kopitih, zaključna dela (glajenje, brušenje, barvanje, poliranje, označevanje). Fazam izdelovanja sledi kontrola in embaliranje.
Fazno delo
Mehanizacija je za seboj potegnila izgradnjo novih velikih poslopij, prirejenih drugačni organizaciji dela. Obrtnikovih 200 delovnih postopkov je ločenih v osnovnih pet proizvodnih linij in prostorov, v katerih dela večje število izbranim fazam priučenih delavcev: krojenje oz. izrezovanje vrhnjih delov iz temeljnega materiala, šivanje vrhnjih delov, izdelava podplatnih delov, montaža vrhnjih in spodnjih delov na kopitih, zaključna dela (glajenje, brušenje, barvanje, poliranje, označevanje). Fazam izdelovanja sledi kontrola in embaliranje.
Postopki ročne izdelave
Ročni postopki izdelave čevlja po meri obsegajo okoli 200 delovnih faz, ki si sledijo nekako takole: izmera noge naročnika in eventuelnih anomalij, prirejanja kopita naročnikovi anatomiji in izbranemu modelu, izbire modela in materiala, krojenja in šivanja vrhnjih delov, napenjanja in oblikovanje vrhnjega dela na kopito, sušenje, šivanje okvira in podplata, nameščanje pete in zaključna dela. Ročna orodja in številni ročni postopki so ostali od srednjega veka dalje domala nespremenjeni, le da je šivanje podplatov sredi 19. stoletja nadomestilo zabijanje z lesenimi in kovinskimi žebljički, po sredini 20. stoletja pa tudi lepljenje.
Postopki ročne izdelave
Ročni postopki izdelave čevlja po meri obsegajo okoli 200 delovnih faz, ki si sledijo nekako takole: izmera noge naročnika in eventuelnih anomalij, prirejanja kopita naročnikovi anatomiji in izbranemu modelu, izbire modela in materiala, krojenja in šivanja vrhnjih delov, napenjanja in oblikovanje vrhnjega dela na kopito, sušenje, šivanje okvira in podplata, nameščanje pete in zaključna dela. Ročna orodja in številni ročni postopki so ostali od srednjega veka dalje domala nespremenjeni, le da je šivanje podplatov sredi 19. stoletja nadomestilo zabijanje z lesenimi in kovinskimi žebljički, po sredini 20. stoletja pa tudi lepljenje.
Po 2. svetovni vojni
Po 2. svetovni vojni se podjetja nacionalizirajo, obrtne obrate pa so združevali v socialistična podjetja, npr. Po 2. svetovni vojniObutev Kranj (kasneje Planika), Alpina, Žiri, Triglav, Tržič (iz nekdanjega Peka, ki po nekaj letih spet pridobi staro ime). Tovarne obutve so še v Sevnici, Dolenjskih Toplicah, Novem mestu, Šentjurju pri Celju, v Mirnu pri Gorici, Turnišču, Cerknici itd. Obutvena industrija v Sloveniji proizvaja usnjeno žensko, moško in otroško obutev, športno in zaščitno obutev. Izguba domačih in izvoznih tržišč po letu 1991 ter vdor konkurenčnih izdelkov na slovenski trg vpliva uničevalno. Odpirajo pa se tudi možnosti izvoza na zahodne trge skozi kooperacijske, licenčne in dodelavne posle, deloma tudi skozi lastne blagovne znamke (Alpina, Afis).
Po 2. svetovni vojni
Po 2. svetovni vojni se podjetja nacionalizirajo, obrtne obrate pa so združevali v socialistična podjetja, npr. Po 2. svetovni vojniObutev Kranj (kasneje Planika), Alpina, Žiri, Triglav, Tržič (iz nekdanjega Peka, ki po nekaj letih spet pridobi staro ime). Tovarne obutve so še v Sevnici, Dolenjskih Toplicah, Novem mestu, Šentjurju pri Celju, v Mirnu pri Gorici, Turnišču, Cerknici itd. Obutvena industrija v Sloveniji proizvaja usnjeno žensko, moško in otroško obutev, športno in zaščitno obutev. Izguba domačih in izvoznih tržišč po letu 1991 ter vdor konkurenčnih izdelkov na slovenski trg vpliva uničevalno. Odpirajo pa se tudi možnosti izvoza na zahodne trge skozi kooperacijske, licenčne in dodelavne posle, deloma tudi skozi lastne blagovne znamke (Alpina, Afis).
Pri nas
V zadnji četrtini 19. stoletja je obstajalo nekaj tovarn obutve starega tipa tudi pri nas (dve podjetji za obutev v Tržiču in podjetje za čevljarska kopita v Sevnici). Leta 1903 je bilo v Tržiču ustanovljeno trgovsko podjetje Hitzl & Kozina, leta 1911 pa proizvodno-trgovsko podjetje Peter Kozina & Co. za industrijsko izdelavo obutve s trgovsko znamko Peko. Med svetovnima vojnama je razširitev tržišča na ozemlje Kraljevine SHS oz. Kraljevine Jugoslavije spodbudilo nastanek več obuvenih tovarn v Kranju, Mariboru in Ljubljani, tržišče pa je zalagala s cenovno dostopno obutvijo tudi češka tovarna Bata s podružnično tovarno v Borovem na Hrvaškem (kasnejši Borovo).
Pri nas
V zadnji četrtini 19. stoletja je obstajalo nekaj tovarn obutve starega tipa tudi pri nas (dve podjetji za obutev v Tržiču in podjetje za čevljarska kopita v Sevnici). Leta 1903 je bilo v Tržiču ustanovljeno trgovsko podjetje Hitzl & Kozina, leta 1911 pa proizvodno-trgovsko podjetje Peter Kozina & Co. za industrijsko izdelavo obutve s trgovsko znamko Peko. Med svetovnima vojnama je razširitev tržišča na ozemlje Kraljevine SHS oz. Kraljevine Jugoslavije spodbudilo nastanek več obuvenih tovarn v Kranju, Mariboru in Ljubljani, tržišče pa je zalagala s cenovno dostopno obutvijo tudi češka tovarna Bata s podružnično tovarno v Borovem na Hrvaškem (kasnejši Borovo).
Grožnja okolju
in razmisleki o trajnostnem razvoju
Usnjarsko-gumarska dejavnost in tudi obutvena industrija sama na sebi so okoljsko močno ogrožujoče zaradi odplak in zračnih emisij, ki jih povzroča uporaba strojil, lepil, plastičnih, vinilnih, poliuretanskih in drugih materialov. Zaradi cenejše delovne sile in v zvezi z okoljem manj omejujočih zakonov se je evropska in ameriška proizvodnja obutve v velikem obsegu preselila v vzhodnoazijske dežele in še kam. Kot odziv na pritiske družbe po okolju bolj prijazni in trajnostno naravnani proizvodnji usmerja obutvena industrija del svoje proizvodnje v obuvala iz recikliranih materialov in obuvala iz umetnih ali novih alternativnih materialov.
Grožnja okolju
in razmisleki o trajnostnem razvoju
Usnjarsko-gumarska dejavnost in tudi obutvena industrija sama na sebi so okoljsko močno ogrožujoče zaradi odplak in zračnih emisij, ki jih povzroča uporaba strojil, lepil, plastičnih, vinilnih, poliuretanskih in drugih materialov. Zaradi cenejše delovne sile in v zvezi z okoljem manj omejujočih zakonov se je evropska in ameriška proizvodnja obutve v velikem obsegu preselila v vzhodnoazijske dežele in še kam. Kot odziv na pritiske družbe po okolju bolj prijazni in trajnostno naravnani proizvodnji usmerja obutvena industrija del svoje proizvodnje v obuvala iz recikliranih materialov in obuvala iz umetnih ali novih alternativnih materialov.
Imena iz sveta
Med dizajnerji, ki so od poznih 80. let 20. stoletja do danes močno vplivali na globalne predstave o visoki modi na področju obuval, velja omeniti vsaj nekatere: Jimmy Choo, Manolo Balhnik, Christian Louboutin, Saint Laurent, Vivienne Westwood, Nora Almond, Victoria Pratt.
Imena iz sveta
Med dizajnerji, ki so od poznih 80. let 20. stoletja do danes močno vplivali na globalne predstave o visoki modi na področju obuval, velja omeniti vsaj nekatere: Jimmy Choo, Manolo Balhnik, Christian Louboutin, Saint Laurent, Vivienne Westwood, Nora Almond, Victoria Pratt.
Visoke in ozke pete
Dizajnerji so bili tisti, ki so z novimi modnimi spodbudami zbujali povojni optimizem skozi nove oblike prestiža in ženstvenosti (npr. Christian Dior, New Look 1947). To je čas, ki razvije kot inovacijo ozko visoko jekleno peto na ženskih salonarjih (t. i. stiletto). Čeprav se izum iz leta 1953 pripisuje Rogerju Vivieru, ki je bil tedaj glavni Diorjev oblikovalec ženskih obuval, zgodovina o tem ni povsem enostranska. Sočasno so tehnologijo ozke visoke pete razvijali še Charles Jordan in Andre Perugia v Franciji, Beth Levine in Herman Delman v ZDA in Salvatore Ferragamo v Italiji. Nesporno pa je, da se je modna novost kot eksplozija razširil po Evropi in ZDA. Ženski čevlji, sandali ali škornji z ozko in visoko peto veljajo še danes za prvino ženstvenosti, spolne privlačnosti in celo fetišizma.
Visoke in ozke pete
Dizajnerji so bili tisti, ki so z novimi modnimi spodbudami zbujali povojni optimizem skozi nove oblike prestiža in ženstvenosti (npr. Christian Dior, New Look 1947). To je čas, ki razvije kot inovacijo ozko visoko jekleno peto na ženskih salonarjih (t. i. stiletto). Čeprav se izum iz leta 1953 pripisuje Rogerju Vivieru, ki je bil tedaj glavni Diorjev oblikovalec ženskih obuval, zgodovina o tem ni povsem enostranska. Sočasno so tehnologijo ozke visoke pete razvijali še Charles Jordan in Andre Perugia v Franciji, Beth Levine in Herman Delman v ZDA in Salvatore Ferragamo v Italiji. Nesporno pa je, da se je modna novost kot eksplozija razširil po Evropi in ZDA. Ženski čevlji, sandali ali škornji z ozko in visoko peto veljajo še danes za prvino ženstvenosti, spolne privlačnosti in celo fetišizma.
Unikatni in maloserijski
Samostojni dizajnerji so včasih tudi izdelovalci. V tem primeru združujejo obrtno znanje, oblikovalske presežke in želje naročnika v unikatne izdelke višjih cenovnih razredov. Kadar sami fizično ne izdelujejo obuval, se pri izvedbi svoje zasnove povežejo z izbranim obrtnikom ali z industrijskimi tehnologi – rezultati tako prepletenih znanj so npr. unikatna obuvala za modno revijo ali pa dražja obuvala omejenih serij.
Unikatni in maloserijski
Samostojni dizajnerji so včasih tudi izdelovalci. V tem primeru združujejo obrtno znanje, oblikovalske presežke in želje naročnika v unikatne izdelke višjih cenovnih razredov. Kadar sami fizično ne izdelujejo obuval, se pri izvedbi svoje zasnove povežejo z izbranim obrtnikom ali z industrijskimi tehnologi – rezultati tako prepletenih znanj so npr. unikatna obuvala za modno revijo ali pa dražja obuvala omejenih serij.
Inovacije elegance in prestiža
Posameznim dizajnerjem v zgodovini mode so pripisane tudi konstrukcijske inovacije, vpeljava inovatovnih materialov in funkcionalnih različic obuval (Andre Perugia, Jean-Louis François Pinet, Salvatore Ferragamo, Roger Vivier in drugi). Njihove inovacije so bile lahko celo del reševanja širših družbenih zadreg v razmerah varčevanja in restrikcij pred, med in po svetovnih vojnah in v času gospodarskih kriz.
Inovacije elegance in prestiža
Posameznim dizajnerjem v zgodovini mode so pripisane tudi konstrukcijske inovacije, vpeljava inovatovnih materialov in funkcionalnih različic obuval (Andre Perugia, Jean-Louis François Pinet, Salvatore Ferragamo, Roger Vivier in drugi). Njihove inovacije so bile lahko celo del reševanja širših družbenih zadreg v razmerah varčevanja in restrikcij pred, med in po svetovnih vojnah in v času gospodarskih kriz.
Čevljarski cehi
Zahtevnejše tehnike izdelovanja in popravljanja so prinesle poklicno profesionalizacijo in v 12. stoletju tudi čevljarske mestne stanovske organizacije – cehe. Ti naj bi ščitili nivo profesionalnega znanja in kontrolirali konkurenco. Čevljarski cehi so v začetku vključevali vse obrti, ki so delale z usnjem, nato so se izločili krznarji, strojarji in popravljalci čevljev. Prvi čevljarski ceh naj bi bil ustanovljen v v Oxfordu leta 1131, v Londonu nekaj let kasneje, v Nemčiji leta 1158. Pri nas so bili ustanovljeni čevljarski cehi v Škofji Loki (1459), Ljubljani (1478), Cerknici (15. stoletje), Kranju (1522), Višnji Gori (1577), pa tudi v Tržiču in Novem mestu. Cehi so začeli izgubljati moč v 18. in še bolj v 19. stoletju, ko se pojavijo zahteve po prosti obrti in konkurenca industrijske proizvodnje.
Čevljarski cehi
Zahtevnejše tehnike izdelovanja in popravljanja so prinesle poklicno profesionalizacijo in v 12. stoletju tudi čevljarske mestne stanovske organizacije – cehe. Ti naj bi ščitili nivo profesionalnega znanja in kontrolirali konkurenco. Čevljarski cehi so v začetku vključevali vse obrti, ki so delale z usnjem, nato so se izločili krznarji, strojarji in popravljalci čevljev. Prvi čevljarski ceh naj bi bil ustanovljen v v Oxfordu leta 1131, v Londonu nekaj let kasneje, v Nemčiji leta 1158. Pri nas so bili ustanovljeni čevljarski cehi v Škofji Loki (1459), Ljubljani (1478), Cerknici (15. stoletje), Kranju (1522), Višnji Gori (1577), pa tudi v Tržiču in Novem mestu. Cehi so začeli izgubljati moč v 18. in še bolj v 19. stoletju, ko se pojavijo zahteve po prosti obrti in konkurenca industrijske proizvodnje.
Čevelj po kopitu in visoke pete
V 15. stoletju je bil pomemben tehnološki preboj izdelave čevlja na lesenem modelu noge (kopitu). Taka izdelava omogoča zunanji šiv med podplatom in vrhnjim delom čevlja, med njima je vstavljena še ena plast usnja (t. i. okvir). Obuvalo je tako bolj kompleksno in trdno, za podplat je lahko uporabljeno debelejše in odpornejše usnje. S tem se je odprla pot tudi za nastanek visoke pete konec 16. stoletja. Vendar pa so bila kopita vse do srede 19. stoletja enaka za levo in desno nogo, kar je prineslo več neudobja pri rabi kot pri mehkih srednjeveških čevljih. Šele izum dvodelnega kopita za lažje izkopitenje je prinesel tudi novost levega in desnega kopita v paru.
Čevelj po kopitu in visoke pete
V 15. stoletju je bil pomemben tehnološki preboj izdelave čevlja na lesenem modelu noge (kopitu). Taka izdelava omogoča zunanji šiv med podplatom in vrhnjim delom čevlja, med njima je vstavljena še ena plast usnja (t. i. okvir). Obuvalo je tako bolj kompleksno in trdno, za podplat je lahko uporabljeno debelejše in odpornejše usnje. S tem se je odprla pot tudi za nastanek visoke pete konec 16. stoletja. Vendar pa so bila kopita vse do srede 19. stoletja enaka za levo in desno nogo, kar je prineslo več neudobja pri rabi kot pri mehkih srednjeveških čevljih. Šele izum dvodelnega kopita za lažje izkopitenje je prinesel tudi novost levega in desnega kopita v paru.
Smučarski čevelj Elite, prva generacija smučarskega čevlja z inovativnim sistemom gretja InTemp. 2016
Smučarski čevelj Elite, prva generacija smučarskega čevlja z inovativnim sistemom gretja InTemp. 2016
Čevelj za tek na smučeh Elite 2.0, prva ganeracija tekomvalnega čevlja za tek na smučeh s karbonskimi deli. Zraven še copati za trening teka po suhem. 15 odličij na OI v Pyongčangu leta 2018.
Čevelj za tek na smučeh Elite 2.0, prva ganeracija tekomvalnega čevlja za tek na smučeh s karbonskimi deli. Zraven še copati za trening teka po suhem. 15 odličij na OI v Pyongčangu leta 2018.
Alpinin višinski čevelj za prvo slovensko odpravo na Mount Everest leta 1979, ki jo je vodil Tone Škarja in Stane Belak, kondicijske priprave pa Viki Grošelj. Iz 14 članske ekipe sta prva dosegla vrh 13. 5. 1979 Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik.
Alpinin višinski čevelj za prvo slovensko odpravo na Mount Everest leta 1979, ki jo je vodil Tone Škarja in Stane Belak, kondicijske priprave pa Viki Grošelj. Iz 14 članske ekipe sta prva dosegla vrh 13. 5. 1979 Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik.
Čevelj za tek na smučeh Elite 3.0, nova ganeracija tekmovalnega čevlja Alpina. Svetovni prvak v teku na smučeh leta 2019.
Čevelj za tek na smučeh Elite 3.0, nova ganeracija tekmovalnega čevlja Alpina. Svetovni prvak v teku na smučeh leta 2019.
Breeze – nova generacija
lahkih pohodnih čevljev
Alpina, ki združuje bogato čevljarsko tradicijo s sodobnim oblikovanjem. Nastal je s pomočjo enajstih mladih slovenskih vplivnežev, ki delujejo na sodobnih medijih pod imenom Alpina Outdoor team. 2019
Breeze – nova generacija
lahkih pohodnih čevljev
Alpina, ki združuje bogato čevljarsko tradicijo s sodobnim oblikovanjem. Nastal je s pomočjo enajstih mladih slovenskih vplivnežev, ki delujejo na sodobnih medijih pod imenom Alpina Outdoor team. 2019
Prvi Alpinin čevelj, imenovan po slovenskem kraju. Čevelj Bohinj, razvit v sodelovanju s člani Gorsko reševalne službe Bohinj in v podporo njihovemu delovanju na Gorenjskem. 2017
Prvi Alpinin čevelj, imenovan po slovenskem kraju. Čevelj Bohinj, razvit v sodelovanju s člani Gorsko reševalne službe Bohinj in v podporo njihovemu delovanju na Gorenjskem. 2017
Lepota malih nog
V mnogih družbah velja majhna noga za lep in erotičen atribut ženstvenosti. Nasprotno ostaja želena moška velika, čvrsta, stabilna noga, kajti taka je ustvarjena za mobilnost, lov, vojskovanje, delo in šport. Modna obutev je zato skušala žensko nogo optično skrajšati in zožiti. S tem so povečali želeni videz ženske krhkosti, v praksi paje to prineslo neudobje, zmanjšano mobilnost in omejeno svobodo. Velike ženske noge so veljale za neženstvene in so se pripisovale kmečkim in delavskim ženskam.
Lepota malih nog
V mnogih družbah velja majhna noga za lep in erotičen atribut ženstvenosti. Nasprotno ostaja želena moška velika, čvrsta, stabilna noga, kajti taka je ustvarjena za mobilnost, lov, vojskovanje, delo in šport. Modna obutev je zato skušala žensko nogo optično skrajšati in zožiti. S tem so povečali želeni videz ženske krhkosti, v praksi paje to prineslo neudobje, zmanjšano mobilnost in omejeno svobodo. Velike ženske noge so veljale za neženstvene in so se pripisovale kmečkim in delavskim ženskam.
Lotosov cvet
Skrajnost v tem prizadevanju in domala erotičnem čaščenju majhne ženske noge je doseglo ljudstvo Han na Kitajskem od 10. do 20. stoletja s tesnim povezovanjem in deformiranjem dekliških nog, imenovanih lotosov cvet. Ženske z majhnimi nogami so imele boljše možnosti za bogato poroko in prestižno življenje brez dela; a zato pogosto niso bile zmožne samostojne hoje.
Lotosov cvet
Skrajnost v tem prizadevanju in domala erotičnem čaščenju majhne ženske noge je doseglo ljudstvo Han na Kitajskem od 10. do 20. stoletja s tesnim povezovanjem in deformiranjem dekliških nog, imenovanih lotosov cvet. Ženske z majhnimi nogami so imele boljše možnosti za bogato poroko in prestižno življenje brez dela; a zato pogosto niso bile zmožne samostojne hoje.
Prvi Alpina Draž čevelj iz pletenine z motivom žirovske čipke, ki povezuje bogato čevljarsko in klekljarsko tradicijo v Žireh. 2014
Prvi Alpina Draž čevelj iz pletenine z motivom žirovske čipke, ki povezuje bogato čevljarsko in klekljarsko tradicijo v Žireh. 2014
Prvi čevelj z nakitom iz slovenskega premoga, v sodelovanju z oblikovalko nakita Marjeto Hribar. Nosilni model finalnega izbora Miss Slovenije. 2018
Prvi čevelj z nakitom iz slovenskega premoga, v sodelovanju z oblikovalko nakita Marjeto Hribar. Nosilni model finalnega izbora Miss Slovenije. 2018
Slediti sledem
Ker je stopalo podlaga za stabilno in pokončno držo, je vanj pogosto vpeta simbolika duše, duševne moči. Noge puščajo odtise na tleh, zato je stopalo splošen simbol potovanj in v življenju prehojenih poti, pravih ali slabih odločitev, ravnanj, smeri. Ker so noge v stiku s tlemi, tla pa so simbol materialnega in posvetnega, so v mnogih kulturah in verstvih razumljene kot nečiste in zato vir stvarnega in simbolnega onesnaženja. Hoditi po sledeh koga v prenesenem pomenu, pomeni imeti vzornika in se zgledovati po njem, pa naj bo to bog, vladar, oče ali kdo drug.
Slediti sledem
Ker je stopalo podlaga za stabilno in pokončno držo, je vanj pogosto vpeta simbolika duše, duševne moči. Noge puščajo odtise na tleh, zato je stopalo splošen simbol potovanj in v življenju prehojenih poti, pravih ali slabih odločitev, ravnanj, smeri. Ker so noge v stiku s tlemi, tla pa so simbol materialnega in posvetnega, so v mnogih kulturah in verstvih razumljene kot nečiste in zato vir stvarnega in simbolnega onesnaženja. Hoditi po sledeh koga v prenesenem pomenu, pomeni imeti vzornika in se zgledovati po njem, pa naj bo to bog, vladar, oče ali kdo drug.
Zgovorne noge
Bosonogost kot življenje brez ali vsaj pretežno brez obuval označuje večji del preteklosti človeške vrste. Tudi sodobni svet jo še prakticira, kjer razmere ne terjajo drugačnega ravnanja. V mnogih družbah pretežno obutih ljudi pa je bosonogost znak nesvobode, podrejenosti, ponižnosti in revščine, ki izhajajo iz prirojenega ali pridobljenega položaja v družbi, saj so bila obuvala dolgo le domena bogatih elit. Sužnjem, ujetnikom, revnim in drugače podrejenim je tako odvzeta možnost odhoda, omejena je tudi njihova družbena mobilnost. Sicer pa je lahko bosonogost tudi prostovoljna izbira v iskanju preprostosti, ponižnosti, duhovne poti, asketizma in misticizma.
Sezutost je začasna oz. priložnostna neobutost. Izmenjuje se z obuvanjem glede na priložnosti, prostor in družbo, kdaj je nujno, primerno, vljudno nositi obuvala ali pa obuvala zaradi spoštovanja, čistosti, udobja in še česa začasno odložiti. Če izhaja iz razmer revščine in pomanjkanja čevljev, je izraz čuvanja obuval pred poškodbami in uničenjem. Če je prisilna, označuje ujetnike in zasužnjence, zapornike. Sezute so noge v nekaterih športnih panogah (plavanje, vaterpolo, borilni športi ...), sodobnih aktivnostih (bosonogo pohodništvo in tek) ali med nekaterimi obredi (npr. hoja po ognju).
Zgovorne noge
Bosonogost kot življenje brez ali vsaj pretežno brez obuval označuje večji del preteklosti človeške vrste. Tudi sodobni svet jo še prakticira, kjer razmere ne terjajo drugačnega ravnanja. V mnogih družbah pretežno obutih ljudi pa je bosonogost znak nesvobode, podrejenosti, ponižnosti in revščine, ki izhajajo iz prirojenega ali pridobljenega položaja v družbi, saj so bila obuvala dolgo le domena bogatih elit. Sužnjem, ujetnikom, revnim in drugače podrejenim je tako odvzeta možnost odhoda, omejena je tudi njihova družbena mobilnost. Sicer pa je lahko bosonogost tudi prostovoljna izbira v iskanju preprostosti, ponižnosti, duhovne poti, asketizma in misticizma.
Sezutost je začasna oz. priložnostna neobutost. Izmenjuje se z obuvanjem glede na priložnosti, prostor in družbo, kdaj je nujno, primerno, vljudno nositi obuvala ali pa obuvala zaradi spoštovanja, čistosti, udobja in še česa začasno odložiti. Če izhaja iz razmer revščine in pomanjkanja čevljev, je izraz čuvanja obuval pred poškodbami in uničenjem. Če je prisilna, označuje ujetnike in zasužnjence, zapornike. Sezute so noge v nekaterih športnih panogah (plavanje, vaterpolo, borilni športi ...), sodobnih aktivnostih (bosonogo pohodništvo in tek) ali med nekaterimi obredi (npr. hoja po ognju).
Superga Alpina Draž, ki je bila oblikovana in izdelana za podporo društvu Europa Donna Slovenija. S satenasto roza pentljo, ki nosi simbolično sporočilo. Obutev promovira Jana Koteska, ambasadorka Europa Donna 2018.
Superga Alpina Draž, ki je bila oblikovana in izdelana za podporo društvu Europa Donna Slovenija. S satenasto roza pentljo, ki nosi simbolično sporočilo. Obutev promovira Jana Koteska, ambasadorka Europa Donna 2018.
Ekskluzivna kolekcija sandal, ki so jih v Alpini izdelali v sodelovanju z modnima blogerkama Aljo Perne in Bojano Ksela Rose. Gre za prvi slovenski primer povezovanja razvoja in proizvodnje z mladimi vplivneži v obutveni industriji. 2018
Ekskluzivna kolekcija sandal, ki so jih v Alpini izdelali v sodelovanju z modnima blogerkama Aljo Perne in Bojano Ksela Rose. Gre za prvi slovenski primer povezovanja razvoja in proizvodnje z mladimi vplivneži v obutveni industriji. 2018
Množično, hitro in ugodno -
industrijska produkcija
19. stoletje je prineslo mnoge mehanične izume, ki so lajšali in krajšali izdelavo obuval. Vodilne v izumih in izdelavi čevljarskih strojev so bile ZDA, kajti potrebe po hitri in množični produkciji so bile zlasti v času ameriške državljanske vojne zelo aktualne. Svoje znanje, strojne novitete in tudi obutev so med 1870 in 1930 intenzivno izvažali v Evropo, posebej Anglijo, Francijo in Italijo.
V začetni fazi so tovarne obuval združevale pod svoje okrilje številne lokalne čevljarske obrtnike in njihove družine (založniški način), tako so se razvila lokalna ali celo večja območja, znana po izdelovanju obuval. V naslednji razvojni fazi so obrtnike in priučene delavce vključili v tovarniška poslopja, prirejena proizvodnim fazam in opremljena s stroji, ki jih posamezen obrtniški obrat ne premore. S tem sta se bistveno spremenili hitrost in množičnost proizvodnje obuval, obenem pa tudi organizacija dela in nivo potrebnega znanja. Večja količinska in cenovna dostopnost industrijsko izdelane obutve spremeni pomene in okoliščine rabe za široke množice ljudi.
Množično, hitro in ugodno -
industrijska produkcija
19. stoletje je prineslo mnoge mehanične izume, ki so lajšali in krajšali izdelavo obuval. Vodilne v izumih in izdelavi čevljarskih strojev so bile ZDA, kajti potrebe po hitri in množični produkciji so bile zlasti v času ameriške državljanske vojne zelo aktualne. Svoje znanje, strojne novitete in tudi obutev so med 1870 in 1930 intenzivno izvažali v Evropo, posebej Anglijo, Francijo in Italijo.
V začetni fazi so tovarne obuval združevale pod svoje okrilje številne lokalne čevljarske obrtnike in njihove družine (založniški način), tako so se razvila lokalna ali celo večja območja, znana po izdelovanju obuval. V naslednji razvojni fazi so obrtnike in priučene delavce vključili v tovarniška poslopja, prirejena proizvodnim fazam in opremljena s stroji, ki jih posamezen obrtniški obrat ne premore. S tem sta se bistveno spremenili hitrost in množičnost proizvodnje obuval, obenem pa tudi organizacija dela in nivo potrebnega znanja. Večja količinska in cenovna dostopnost industrijsko izdelane obutve spremeni pomene in okoliščine rabe za široke množice ljudi.
V korak s časom
Potreba po zaščiti nog pred mrazom, vročino in mokroto, pred ostrimi robovi, zdrsi in ugrezi, udarci in ugrizi ...je botrovala iznajdljivi rabi prvih obuval. Ker so noge v obuvalih lažje in hitreje premagovale večje razdalje, so imeli obuti ljudje mobilno prednost pred neobutimi in večje možnosti preživetja. Enodelna obuvala iz živalskih kož, zavitih in prevezanih okoli nog, so bila najstarejša oblika obuval v mrzlih in mokrih razmerah Evrazije. Prepleteni podplati iz rastlinskih vlaken, listov, lubja, semen itd., zavezanih na stopalo, so služili zaščiti podplatov pred vročimi peščenimi ali skalnatimi deli afriških, evrazijskih, azijskih in ameriških predelov.
Obuvala so med človeškimi selitvami, družbenimi premiki in tehnološkimi inovacijami sčasoma pridobila zelo širok nabor tipov in oblik. V osnovi so varovala človeške noge pred poškodbami in nevšečnostmi, a njihova nič manj pomembna naloga je bila označevati in razmejevati družbeno privilegirane skupine in posameznike od množic. Obuvala so tako postala nosilec identitet in oznak družbenega statusa in ugleda, različice obuval in okoliščine njihove rabe pa vključujejo še natančnejše družbene ideje prestiža in ugleda, spola in lepote.
V korak s časom
Potreba po zaščiti nog pred mrazom, vročino in mokroto, pred ostrimi robovi, zdrsi in ugrezi, udarci in ugrizi ...je botrovala iznajdljivi rabi prvih obuval. Ker so noge v obuvalih lažje in hitreje premagovale večje razdalje, so imeli obuti ljudje mobilno prednost pred neobutimi in večje možnosti preživetja. Enodelna obuvala iz živalskih kož, zavitih in prevezanih okoli nog, so bila najstarejša oblika obuval v mrzlih in mokrih razmerah Evrazije. Prepleteni podplati iz rastlinskih vlaken, listov, lubja, semen itd., zavezanih na stopalo, so služili zaščiti podplatov pred vročimi peščenimi ali skalnatimi deli afriških, evrazijskih, azijskih in ameriških predelov.
Obuvala so med človeškimi selitvami, družbenimi premiki in tehnološkimi inovacijami sčasoma pridobila zelo širok nabor tipov in oblik. V osnovi so varovala človeške noge pred poškodbami in nevšečnostmi, a njihova nič manj pomembna naloga je bila označevati in razmejevati družbeno privilegirane skupine in posameznike od množic. Obuvala so tako postala nosilec identitet in oznak družbenega statusa in ugleda, različice obuval in okoliščine njihove rabe pa vključujejo še natančnejše družbene ideje prestiža in ugleda, spola in lepote.
Po meri ali serijsko - rokodelska in obrtniška izdelava
Kot dopolnilna ali poklicna dejavnost, povezana z visoko stopnjo veščin priprave materialov, znanja krojenja, šivanja, krašenja, je bila prisotna v vseh starih civilizacijah. Njihovi izdelki so lahko bili izdelki po meri posameznega naročnika ali serijski (npr. za vojake), popravila pa so opravljali drugi. Evropski srednji vek je nekatera že odkrita in prakticirana znanja iz časov rimskega imperija pozabil oz. opustil, postopoma pa razvil nove, zahtevnejše tehnologije izdelave in poklicne (cehovske) organiziranosti. V smislu izdelave so ključne iznajdba t. i. obrnjenega čevlja (8. stoletje), odkritje t. i. okvira (vmesne plasti usnja med zgornjimi deli in podplatom) in izum lesenega modela noge (kopita, pozno 15.stoletje). Ena od pomembnejših prelomnic je še uporaba visoke pete v dnevnih obuvalih od konca 16. stoletja in nato še izumi strojev, ki so nekatere postopke izdelovanja olajšali in pospešili.
Po meri ali serijsko - rokodelska in obrtniška izdelava
Kot dopolnilna ali poklicna dejavnost, povezana z visoko stopnjo veščin priprave materialov, znanja krojenja, šivanja, krašenja, je bila prisotna v vseh starih civilizacijah. Njihovi izdelki so lahko bili izdelki po meri posameznega naročnika ali serijski (npr. za vojake), popravila pa so opravljali drugi. Evropski srednji vek je nekatera že odkrita in prakticirana znanja iz časov rimskega imperija pozabil oz. opustil, postopoma pa razvil nove, zahtevnejše tehnologije izdelave in poklicne (cehovske) organiziranosti. V smislu izdelave so ključne iznajdba t. i. obrnjenega čevlja (8. stoletje), odkritje t. i. okvira (vmesne plasti usnja med zgornjimi deli in podplatom) in izum lesenega modela noge (kopita, pozno 15.stoletje). Ena od pomembnejših prelomnic je še uporaba visoke pete v dnevnih obuvalih od konca 16. stoletja in nato še izumi strojev, ki so nekatere postopke izdelovanja olajšali in pospešili.
Življenjski krog
in spominski predmeti
V okviru enega življenjskega cikla se zvrsti kar precej kosov oblačil in tudi obuval. Tudi če ne gre za velike količine, pa oblačila in obuvala, vezana na vsakdanje ritme dela in druge ponavljajoče se priložnosti in letne praznike, sčasoma utonejo v pozabo. Nadomestijo jih novejši kosi, dogodki in spomini. Iz celotnega nabora pa se izluščijo nekateri, tisti najbolj posebni. Enkratni. Tisti, ki so vezani na formalne življenjske mejnike ali manj formalne osebne prehode in dosežke. Sami po sebi morda ne bi bili tako posebni – zelo posebni pa postanejo z osebnimi življenjskimi zgodbami, izbranimi dogodki in kraji, dragimi ljudmi, občutki ponosa in sreče ali pa stiske in žalosti.
Življenjski krog
in spominski predmeti
V okviru enega življenjskega cikla se zvrsti kar precej kosov oblačil in tudi obuval. Tudi če ne gre za velike količine, pa oblačila in obuvala, vezana na vsakdanje ritme dela in druge ponavljajoče se priložnosti in letne praznike, sčasoma utonejo v pozabo. Nadomestijo jih novejši kosi, dogodki in spomini. Iz celotnega nabora pa se izluščijo nekateri, tisti najbolj posebni. Enkratni. Tisti, ki so vezani na formalne življenjske mejnike ali manj formalne osebne prehode in dosežke. Sami po sebi morda ne bi bili tako posebni – zelo posebni pa postanejo z osebnimi življenjskimi zgodbami, izbranimi dogodki in kraji, dragimi ljudmi, občutki ponosa in sreče ali pa stiske in žalosti.
Telo in izkušnja sveta
Človekovo telo je njegova temeljna danost; v telesu se „vidimo“ in v njem nas „vidijo“ drugi. Je tista točka, od koder okušamo svet in v njem delujemo skozi različne družbene vloge in pripadnosti. Posameznikovo telo ni opazovano od zunaj in ne izkušano od znotraj kot biološko telo (moško, žensko, mlado ali staro telo), ampak kot materializacija družbeno primerne “moškosti”, “ženskosti”, “mladosti” in “starosti”. Tako ga čutimo tudi sami. Življenjske oblike se praviloma in na mnogo načinov odmikajo od družbenih idealov, ki se lahko v različnih okoljih in časih kar precej razlikujejo. Telesno izkušnjo opredeljujejo tudi drugi ljudje in materialni svet okoli nas. Neposredno pač predmeti, ki dograjujejo osebni videz posameznika, in mednje štejemo obuvala.
Šele v takšnem kontekstu telesa in telesne izkušnje je mogoče opazovati posameznikovo izbiro in rabo obuval, pa naj gre za enkratno ali ponavljajoče se ravnanje ali spremembe v odnosu do obuval, ki jih prinese življenjski krog.
Telo in izkušnja sveta
Človekovo telo je njegova temeljna danost; v telesu se „vidimo“ in v njem nas „vidijo“ drugi. Je tista točka, od koder okušamo svet in v njem delujemo skozi različne družbene vloge in pripadnosti. Posameznikovo telo ni opazovano od zunaj in ne izkušano od znotraj kot biološko telo (moško, žensko, mlado ali staro telo), ampak kot materializacija družbeno primerne “moškosti”, “ženskosti”, “mladosti” in “starosti”. Tako ga čutimo tudi sami. Življenjske oblike se praviloma in na mnogo načinov odmikajo od družbenih idealov, ki se lahko v različnih okoljih in časih kar precej razlikujejo. Telesno izkušnjo opredeljujejo tudi drugi ljudje in materialni svet okoli nas. Neposredno pač predmeti, ki dograjujejo osebni videz posameznika, in mednje štejemo obuvala.
Šele v takšnem kontekstu telesa in telesne izkušnje je mogoče opazovati posameznikovo izbiro in rabo obuval, pa naj gre za enkratno ali ponavljajoče se ravnanje ali spremembe v odnosu do obuval, ki jih prinese življenjski krog.
Med estetiko in ekstravaganco
– dizajnerski izdelki
Zamisel o tem, kakšno obliko naj ima obuvalo, je bila vedno povezana s tehnologijo izdelave, lastnostmi razpoložljivih materialov in oblikami družbenega prestiža, ki so podpirale status in ugled družbenih elit. Obuvala so lahko imela znanega izdelovalca, oblikovne zamisli pa so bile brezimne. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila ponudba ameriške in evropske konfekcijske obutve že velika. Družbene elite so zahtevale zase drugačno obliko ekskluzivnosti; navadna množična ponudba se ni zdela sprejemljiva. Rešitev so pomenili unikatni ali maloserijski izdelki priznanih modnih oblikovalcev. Premišljena estetika s poudarkom na ekstravagantnosti v oblikah, materialih in krasilnih elementih je tovrstnim izdelkom visoko dvignila ugled, ki se je izražal v omejeni količini in ceni. Prepoznavni dizajnerski izdelki so tako dobili pomen visoke mode. Ko se nekateri elementi iz visoke mode “posodijo” tudi za množične proizvode, se meje med dizajnersko in množično obutvijo mehko zabrišejo. Modni oblikovalci so lahko tudi stalni kreativni ustvarjalci znotraj podjetij, ki iščejo estetske in funkcionalne rešitve za množične proizvode. So del tima, ki ustvarja blagovne znamke firm, kot posamezniki pa so javnosti manj znani.
Med estetiko in ekstravaganco
– dizajnerski izdelki
Zamisel o tem, kakšno obliko naj ima obuvalo, je bila vedno povezana s tehnologijo izdelave, lastnostmi razpoložljivih materialov in oblikami družbenega prestiža, ki so podpirale status in ugled družbenih elit. Obuvala so lahko imela znanega izdelovalca, oblikovne zamisli pa so bile brezimne. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila ponudba ameriške in evropske konfekcijske obutve že velika. Družbene elite so zahtevale zase drugačno obliko ekskluzivnosti; navadna množična ponudba se ni zdela sprejemljiva. Rešitev so pomenili unikatni ali maloserijski izdelki priznanih modnih oblikovalcev. Premišljena estetika s poudarkom na ekstravagantnosti v oblikah, materialih in krasilnih elementih je tovrstnim izdelkom visoko dvignila ugled, ki se je izražal v omejeni količini in ceni. Prepoznavni dizajnerski izdelki so tako dobili pomen visoke mode. Ko se nekateri elementi iz visoke mode “posodijo” tudi za množične proizvode, se meje med dizajnersko in množično obutvijo mehko zabrišejo. Modni oblikovalci so lahko tudi stalni kreativni ustvarjalci znotraj podjetij, ki iščejo estetske in funkcionalne rešitve za množične proizvode. So del tima, ki ustvarja blagovne znamke firm, kot posamezniki pa so javnosti manj znani.
Vsi moji čevlji
Posameznika zavezujejo njegove življenjske odločitve. Določajo mu izbiro vsakdanjih ravnanj in izbiro predmetov, ki ga obkrožajo. Pri tem se odločitve vedno vrtijo med željo, verjetnostjo in realno možnostjo oz. med tem, kar nekdo je, in tem, kar bi želel biti. Osebne značajske poteze odločajo, ali želi nekdo v družbi pustiti poudarjeno opazen vtis ali pa ostali varno nevtralen. Pa naj gre pri tem za vidike spolne privlačnosti, vitalnosti, karierne ali športne uspešnosti, bogastva, družabnosti ali kakšne druge lastnosti. Te namreč bistveno usmerjajo izbiro med ekstravagantnim, klasično elegantnim, trendovskim ali preprosto praktičnim.
Vsi moji čevlji
Posameznika zavezujejo njegove življenjske odločitve. Določajo mu izbiro vsakdanjih ravnanj in izbiro predmetov, ki ga obkrožajo. Pri tem se odločitve vedno vrtijo med željo, verjetnostjo in realno možnostjo oz. med tem, kar nekdo je, in tem, kar bi želel biti. Osebne značajske poteze odločajo, ali želi nekdo v družbi pustiti poudarjeno opazen vtis ali pa ostali varno nevtralen. Pa naj gre pri tem za vidike spolne privlačnosti, vitalnosti, karierne ali športne uspešnosti, bogastva, družabnosti ali kakšne druge lastnosti. Te namreč bistveno usmerjajo izbiro med ekstravagantnim, klasično elegantnim, trendovskim ali preprosto praktičnim.
Ponudba in prodaja
Velika konkurenca med ponudniki obuval (domačimi in tujimi izdelovalci in trgovci) je v boju za pridobivanje kupcev rodila potrebo po reklamiranju. To se je najprej izvajalo z oglaševanjem v tiskanih medijih (letaki, katalogi, časopisi, modne revije), nato pa še s pomočjo radijskih, televizijskih in nazadnje še spletnih oglasov. Izhodišča in usmerjenosti reklamiranja so se prilagajali družbenim razmerjem. V zgodnjih oblikah so se reklamirali proizvodi sami (oblika, kakovost, cena), nato so se jim pridružili še nagovori določenih ciljnih skupin (mlajši, starejši, ženske, moški, zaposleni, družine). Od 80. ali 90. let 20. stoletja je ponudba še bolj posredna – z medijskimi osebami, ki naj bi proizvod uspešno uporabljale, ali s podporo idejam, športnim panogam, ranljivim skupinam ipd. Najbolj posreden, pa vendar poosebljen nagovor, se sklicuje na posameznikovo izbiro življenjskega stila, ki naj bi ga proizvod nakazoval.
Ponudba in prodaja
Velika konkurenca med ponudniki obuval (domačimi in tujimi izdelovalci in trgovci) je v boju za pridobivanje kupcev rodila potrebo po reklamiranju. To se je najprej izvajalo z oglaševanjem v tiskanih medijih (letaki, katalogi, časopisi, modne revije), nato pa še s pomočjo radijskih, televizijskih in nazadnje še spletnih oglasov. Izhodišča in usmerjenosti reklamiranja so se prilagajali družbenim razmerjem. V zgodnjih oblikah so se reklamirali proizvodi sami (oblika, kakovost, cena), nato so se jim pridružili še nagovori določenih ciljnih skupin (mlajši, starejši, ženske, moški, zaposleni, družine). Od 80. ali 90. let 20. stoletja je ponudba še bolj posredna – z medijskimi osebami, ki naj bi proizvod uspešno uporabljale, ali s podporo idejam, športnim panogam, ranljivim skupinam ipd. Najbolj posreden, pa vendar poosebljen nagovor, se sklicuje na posameznikovo izbiro življenjskega stila, ki naj bi ga proizvod nakazoval.
Evropa:
prostor kulturnih izmenjav
Načini varovanja nog so v starejših obdobjih tudi v Evropi enaki kot drugje po svetu: v hladnejših severnih predelih ovijanje nog v živalske kože, prevezane s trakovi, v toplejših južnejših predelih pa raba enostavnih sandalov v obliki podplatov iz živalskih kož, pritrjenih na noge s pomočjo rastlinskih vrvic ali živalskih trakov. V nadaljnjem razvoju obuval so na Evropo vplivale predhodne klasične civilizacije Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, kot sočasni vplivi iz azijskih dežel, ki so v Evropo zašli s trgovskimi izmenjavami in vojaškimi vdori. Obratno pa se med 15. in 19. stoletjem mnogi modni vplivi prenašajo iz Evrope v kolonije na drugih celinah, tako zaradi modnih inovacij kot tudi zaradi veščin, ki so jih s seboj odnesli preseljeni obrtniki.
Evropa:
prostor kulturnih izmenjav
Načini varovanja nog so v starejših obdobjih tudi v Evropi enaki kot drugje po svetu: v hladnejših severnih predelih ovijanje nog v živalske kože, prevezane s trakovi, v toplejših južnejših predelih pa raba enostavnih sandalov v obliki podplatov iz živalskih kož, pritrjenih na noge s pomočjo rastlinskih vrvic ali živalskih trakov. V nadaljnjem razvoju obuval so na Evropo vplivale predhodne klasične civilizacije Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, kot sočasni vplivi iz azijskih dežel, ki so v Evropo zašli s trgovskimi izmenjavami in vojaškimi vdori. Obratno pa se med 15. in 19. stoletjem mnogi modni vplivi prenašajo iz Evrope v kolonije na drugih celinah, tako zaradi modnih inovacij kot tudi zaradi veščin, ki so jih s seboj odnesli preseljeni obrtniki.
Svet: pestrosti univerzalnega
Raznotere oblike, ki jim je mogoče slediti v zgodovinskem razvoju in geografskih razsežnostih sveta, so lahko vir čudenja in navdušenja nad človeško ustvarjalnostjo in veščinami. Pod oblikami pa je mogoče razumeti univerzalne potrebe po zaščiti nog pred specifičnimi klimatskimi in terenskimi težavami. Za to je izbrano lokalno dostopno tvorivo rastlinskega in živalskega izvora: tisto, ki ga je v izobilju, je namenjeno množicam, redkejši in dragocenejši pa vladarjem in elitnim skupinam. Družbene elite praviloma nosijo bolj dodelana in krašena obuvala kot mase, najprestižnejše med njimi pa so vladarske družine. Obenem velja, da so imeli tudi manj udobne oblike obuval, saj gre pri njih v prvi vrsti za statusni simbol, pri delovnem prebivalstvu pa naj bi bila tako omogočena temeljna mobilnost in delo. Bolj ali manj strogi sistem pravil o tem, kaj in kdaj komu pritiče in komu ne, je podpiral družbeni elitizem in jasne razlike med spoloma. To je podoba preteklih, deloma že minulih časov in družb. V 20. stoletju jih je prekrila sodobna globalna proizvodnja in raba, novi materiali in tehnološke izboljšave ali prilagojene izboljšave.
Svet: pestrosti univerzalnega
Raznotere oblike, ki jim je mogoče slediti v zgodovinskem razvoju in geografskih razsežnostih sveta, so lahko vir čudenja in navdušenja nad človeško ustvarjalnostjo in veščinami. Pod oblikami pa je mogoče razumeti univerzalne potrebe po zaščiti nog pred specifičnimi klimatskimi in terenskimi težavami. Za to je izbrano lokalno dostopno tvorivo rastlinskega in živalskega izvora: tisto, ki ga je v izobilju, je namenjeno množicam, redkejši in dragocenejši pa vladarjem in elitnim skupinam. Družbene elite praviloma nosijo bolj dodelana in krašena obuvala kot mase, najprestižnejše med njimi pa so vladarske družine. Obenem velja, da so imeli tudi manj udobne oblike obuval, saj gre pri njih v prvi vrsti za statusni simbol, pri delovnem prebivalstvu pa naj bi bila tako omogočena temeljna mobilnost in delo. Bolj ali manj strogi sistem pravil o tem, kaj in kdaj komu pritiče in komu ne, je podpiral družbeni elitizem in jasne razlike med spoloma. To je podoba preteklih, deloma že minulih časov in družb. V 20. stoletju jih je prekrila sodobna globalna proizvodnja in raba, novi materiali in tehnološke izboljšave ali prilagojene izboljšave.
V svojih čevljih
S svojimi nogami in obuvali si morda pretirano ne belimo glave, razen če imamo čevlje nasploh neznansko radi. Ravnanje z njimi je lahko del vsakdanjih avtomatizmov in samoumevnosti, razen če nas čevlji tiščijo ali kadar sanjarimo o še enih čevljih, čeprav nimamo nobenega prostora več. (Pre)obilje obuval je razmeroma mlada zgodovinska danost; omogočile so ga šele razmere množične industrijske produkcije in dostopna ponudba v drugi polovici 20. stoletja. Domneva o sodobnem obilju seveda ne drži za vse ljudi in ne za vse dele sodobnega sveta.
Vsako okolje goji svoje predstave o tem, kaj je potrebno, kaj primerno in česa si je vredno želeti. Družbene norme močno vplivajo na izoblikovanje osebnega okusa in želja. Na tej osnovi presojamo druge, pa tudi sebe in svoje izkušnje. Izkušnja “mojih čevljev” ni zgolj fizična izkušnja in niti ni samo intimno “moja”.
Splošne predstave in norme same po sebi niti ne obstajajo – delujejo le z vsakdanjimi življenjskimi praksami ljudi. Zato jih velja opazovati skozi radožive zgodbe ljudi in pomene njihovih obuval. Ta so opredmetenje drobnih (avto)biografskih zgodb mnogih ljudi, v njih odsevajo dogodki, čustvovanja, spomini ipd., ki žarijo močneje kot všečnost oblik, finost materialov, bleščavost okrasja.
V svojih čevljih
S svojimi nogami in obuvali si morda pretirano ne belimo glave, razen če imamo čevlje nasploh (nasploh ali: na splošno) neznansko radi. Ravnanje z njimi je lahko del vsakdanjih avtomatizmov in samoumevnosti, razen če nas čevlji tiščijo ali kadar sanjarimo o še enih čevljih, čeprav nimamo nobenega prostora več. (Pre)obilje obuval je razmeroma mlada zgodovinska danost; omogočile so ga šele razmere množične industrijske produkcije in dostopna ponudba v drugi polovici 20. stoletja. Domneva o sodobnem obilju seveda ne drži za vse ljudi in ne za vse dele sodobnega sveta.
Vsako okolje goji svoje predstave o tem, kaj je potrebno, kaj primerno in česa si je vredno želeti. Družbene norme močno vplivajo na izoblikovanje osebnega okusa in želja. Na tej osnovi presojamo druge, pa tudi sebe in svoje izkušnje. Izkušnja “mojih čevljev” ni zgolj fizična izkušnja in niti ni samo intimno “moja”.
Splošne predstave in norme same po sebi niti ne obstajajo – delujejo le z vsakdanjimi življenjskimi praksami ljudi. Zato jih velja opazovati skozi radožive zgodbe ljudi in pomene njihovih obuval. Ta so opredmetenje drobnih (avto)biografskih zgodb mnogih ljudi, v njih odsevajo dogodki, čustvovanja, spomini ipd., ki žarijo močneje kot všečnost oblik, finost materialov, bleščavost okrasja.
Obuvalo v nastajanju
Sestavni deli obuvala so odvisni od tipa obuvala in tehnike izdelave. Enodelna usnjena obuvala (opanke, mokasini ali sandali) so bolj ali manj le podplat, privezan ali nataknjen na nogo s pomočjo trakov; lahko pa je podplat zavihan navzgor in povišan v stranske in celo vrhnje dele. Enodelna so lahko tudi lesena rezljana obuvala, prav tako sodobnejša gumijasta ali plastična obuvala, vlita ali prešana v modelu. Dvodelno obuvalo lahko dopolnjuje enodelnega na dva načina: lahko pokriva gležnje in del noge, lahko pa gre za posebej ukrojen ali iz lesa izrezljan podplat.
Večdelna obuvala so sestavljena v mehko nogavično ali čvrsto obuvalo s trdim podplatom. Moderni čevlji imajo relativno enostavno strukturo: podplatni deli (triplastni podplat in peta) in vrhnji deli (opetnica ali napetnica, sprednji del ali urbas, kapica, jezik). Čevlji imajo lahko še podlogo, različna pritrdila in okraske.
Obuvalo v nastajanju
Sestavni deli obuvala so odvisni od tipa obuvala in tehnike izdelave. Enodelna usnjena obuvala (opanke, mokasini ali sandali) so bolj ali manj le podplat, privezan ali nataknjen na nogo s pomočjo trakov; lahko pa je podplat zavihan navzgor in povišan v stranske in celo vrhnje dele. Enodelna so lahko tudi lesena rezljana obuvala, prav tako sodobnejša gumijasta ali plastična obuvala, vlita ali prešana v modelu. Dvodelno obuvalo lahko dopolnjuje enodelnega na dva načina: lahko pokriva gležnje in del noge, lahko pa gre za posebej ukrojen ali iz lesa izrezljan podplat.
Večdelna obuvala so sestavljena v mehko nogavično ali čvrsto obuvalo s trdim podplatom. Moderni čevlji imajo relativno enostavno strukturo: podplatni deli (triplastni podplat in peta) in vrhnji deli (opetnica ali napetnica, sprednji del ali urbas, kapica, jezik). Čevlji imajo lahko še podlogo, različna pritrdila in okraske.
Zase in zate -
domača izdelava
Domači izdelovalec (ali izdelovalka) je lahko zelo vešč, vendar njegovo znanje ni del poklicnega usposabljanja. S priučenimi tehnikami prepletanja, šivanja, polstenja, pletenja, kvačkanja, lepljenja, vezenja, barvanja ipd. občasno oz. priložnostno izdela enostavno krojeno obutev zase, za družinske člane, prijatelje in znance. Takšno izdelovanje lahko pripišemo največjemu delu človeške zgodovine, narekovala ga je nuja in praktična sposobnost preživetja. V nekaterih kulturah so takšna znanja visoko cenili, bistveno so lahko vplivala na možnost za poroko. Ugled žena in njihove ročne spretnosti so se izkazovali pri izdelavi nekaterih tipov obuval (obuvala za novorojenčke, vezena obuvala za dar, hišna obuvala). Domača izdelava je bila povsem običajna za kmečka ženska obuvala za vsakdanja opravila v bližini doma (slamnata, pletena iz volne, zašita iz ostankov blaga), precej manj za moška obuvala. Pač pa je bilo zaradi nujnega varčevanja in revščine zelo koristno znanje popravil obuval, ki so podaljšala njihovo uporabno dobo.
Zase in zate -
domača izdelava
Domači izdelovalec (ali izdelovalka) je lahko zelo vešč, vendar njegovo znanje ni del poklicnega usposabljanja. S priučenimi tehnikami prepletanja, šivanja, polstenja, pletenja, kvačkanja, lepljenja, vezenja, barvanja ipd. občasno oz. priložnostno izdela enostavno krojeno obutev zase, za družinske člane, prijatelje in znance. Takšno izdelovanje lahko pripišemo največjemu delu človeške zgodovine, narekovala ga je nuja in praktična sposobnost preživetja. V nekaterih kulturah so takšna znanja visoko cenili, bistveno so lahko vplivala na možnost za poroko. Ugled žena in njihove ročne spretnosti so se izkazovali pri izdelavi nekaterih tipov obuval (obuvala za novorojenčke, vezena obuvala za dar, hišna obuvala). Domača izdelava je bila povsem običajna za kmečka ženska obuvala za vsakdanja opravila v bližini doma (slamnata, pletena iz volne, zašita iz ostankov blaga), precej manj za moška obuvala. Pač pa je bilo zaradi nujnega varčevanja in revščine zelo koristno znanje popravil obuval, ki so podaljšala njihovo uporabno dobo.
Lepo in želeno
Krašenje nog je praksa mnogih tisočletij in kultur po svetu, posebej tam, kjer so ženske večinoma bosonoge ali nosijo sandale. Krašenje ženskih nog se je vedno izvajalo v imenu poudarjanja lepote in ženstvenosti, pri čemer je prevladovalo krašenje z nakitom, poslikava s kano, barvanje nohtov, tetoviranje. Barvanje, tetoviranje in brazgotinjenje nog so izvajali tudi na moških nogah (Afrika, Avstralija, Nova Zelandija), a so imeli drugačne naloge in sporočila. V Evropi in Ameriki je bilo krašenje ženskih nog nično, saj so bile do konca 1. svetovne vojne popolnoma zakrite z obuvali, nogavicami in dolgimi krili. Po tem času se je krščanska skrb za skrite noge v imenu nravnosti nekoliko polegla. Krila so se skrajšala do kolen, obuvala bolj odprla, vendar so noge krasile še vedno le nogavice in čevlji.
Lepo in želeno
Krašenje nog je praksa mnogih tisočletij in kultur po svetu, posebej tam, kjer so ženske večinoma bosonoge ali nosijo sandale. Krašenje ženskih nog se je vedno izvajalo v imenu poudarjanja lepote in ženstvenosti, pri čemer je prevladovalo krašenje z nakitom, poslikava s kano, barvanje nohtov, tetoviranje. Barvanje, tetoviranje in brazgotinjenje nog so izvajali tudi na moških nogah (Afrika, Avstralija, Nova Zelandija), a so imeli drugačne naloge in sporočila. V Evropi in Ameriki je bilo krašenje ženskih nog nično, saj so bile do konca 1. svetovne vojne popolnoma zakrite z obuvali, nogavicami in dolgimi krili. Po tem času se je krščanska skrb za skrite noge v imenu nravnosti nekoliko polegla. Krila so se skrajšala do kolen, obuvala bolj odprla, vendar so noge krasile še vedno le nogavice in čevlji.
Boleče in neželeno
Zaradi številnih delov, ki sestavljajo stopalo in celo nogo, zaradi pritiska teže in mnogovrstnega gibanja, je pričakovano in domala logično veliko število zdravstvenih težav, bolezni in poškodb nog in posebej stopal. Manjše in prehodne nevšečnosti povzročajo žulji, mehurji, otiščanci in trni, prekrivanje prstov; večje in trajnejše tegobe pa bolezni: t. i. kladivasti prsti, vraščeni nohti, glivične bradavice, žareče noge, atletsko stopalo, izguba občutljivosti (nevropatija), ploske noge ali pretirano visoki loki, diabetične noge, krčne žile. Poleg nevšečnosti so povezane z nogami tudi poškodbe, kot so zlomi, zvini, deformacije, vnetja kosti, mišic, sklepov, živcev, vezi.
Boleče in neželeno
Zaradi številnih delov, ki sestavljajo stopalo in celo nogo, zaradi pritiska teže in mnogovrstnega gibanja, je pričakovano in domala logično veliko število zdravstvenih težav, bolezni in poškodb nog in posebej stopal. Manjše in prehodne nevšečnosti povzročajo žulji, mehurji, otiščanci in trni, prekrivanje prstov; večje in trajnejše tegobe pa bolezni: t. i. kladivasti prsti, vraščeni nohti, glivične bradavice, žareče noge, atletsko stopalo, izguba občutljivosti (nevropatija), ploske noge ali pretirano visoki loki, diabetične noge, krčne žile. Poleg nevšečnosti so povezane z nogami tudi poškodbe, kot so zlomi, zvini, deformacije, vnetja kosti, mišic, sklepov, živcev, vezi.
Kontakt
Slovenski etnografski muzej
Metelkova ulica 2
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0) 1 300 87 00
Kontakt
Slovenski etnografski muzej
Metelkova ulica 2
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0) 1 300 87 00
bosi. obuti. sezuti.
O sobivanju nog in obuval
V iskanju hrane, med umikanjem pred sovražnimi razmerami in v radovednem iskanju novega sveta so se ljudje srečevali ne le z različnimi klimatskimi in terenskimi okoliščinami, pač pa tudi z lastno notranjo slo po odkrivanju in vedno daljših premikih po svetu. Za to je bilo nujno utrditi noge in jih zaščititi z obutvijo. Potrebe so rodile iznajdljivost, dobre prakse so zrasle v veščine. Te pa v mnoga nova odkritja in izume, ki so sčasoma postali splošno dostopni. Proces, bistven za preživetje, boljše obvladovanje prostora in razpoložljivega časa človeških skupnosti.
V tem dolgem procesu so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval; pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih.
Želimo si, da bi vam razstava odstrla tiste vidike obuval, ki so onkraj njihove materialne oblike, in spodbudila vprašanja, ki presegajo navidezne samoumevnosti naših vsakdanjih izbir in ravnanj.
So torej moji čevlji res zgolj oblačilo mojih nog, kot se zdi na prvi pogled?
bosi. obuti. sezuti.
O sobivanju nog in obuval
V iskanju hrane, med umikanjem pred sovražnimi razmerami in v radovednem iskanju novega sveta so se ljudje srečevali ne le z različnimi klimatskimi in terenskimi okoliščinami, pač pa tudi z lastno notranjo slo po odkrivanju in vedno daljših premikih po svetu. Za to je bilo nujno utrditi noge in jih zaščititi z obutvijo. Potrebe so rodile iznajdljivost, dobre prakse so zrasle v veščine. Te pa v mnoga nova odkritja in izume, ki so sčasoma postali splošno dostopni. Proces, bistven za preživetje, boljše obvladovanje prostora in razpoložljivega časa človeških skupnosti.
V tem dolgem procesu so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval; pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih.
Želimo si, da bi vam razstava odstrla tiste vidike obuval, ki so onkraj njihove materialne oblike, in spodbudila vprašanja, ki presegajo navidezne samoumevnosti naših vsakdanjih izbir in ravnanj.
So torej moji čevlji res zgolj oblačilo mojih nog, kot se zdi na prvi pogled?
Bosi. Obuti. Sezuti.
Razstava Bosi. Obuti. Sezuti. govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikro svetov. Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je z muzejskim in zasebnim gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Mestoma jo dopolnjujejo »eksoti« zunajevropskih kultur in gradivo, ki sodi v sodobni globalni svet.
Skozi zgodovino so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval; pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih.
Bose noge niso le del poletnega udobja in ležernosti, lahko spremljajo status sužnja, ujetnika, reveža … Obutost ne kaže le na splošni oblačilni kodeks, lahko označuje elitnega položaja nosilca v družbi ali preprosto tistega, ki se odpravlja na pot … Sezutost kot začasno nasprotje obutosti je lahko znak spoštljivosti, podrejenosti, vljudnosti, lahko pa odraz intime doma, obredja ali odnosa ...
Razstava je s svojimi vsebinami in programi namenjena vsem tistim, ki so voljni opazovati in razmišljati o vsakdanjih predmetih tudi onkraj njihove materialne oblike in zunaj okvirov njihovih navideznih samoumevnosti.
So torej moji čevlji res zgolj oblačilo mojih nog, kot se zdi na prvi pogled?
Bosi. Obuti. Sezuti.
Razstava Bosi. Obuti. Sezuti. govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikro svetov. Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je z muzejskim in zasebnim gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Mestoma jo dopolnjujejo »eksoti« zunajevropskih kultur in gradivo, ki sodi v sodobni globalni svet.
Skozi zgodovino so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval; pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih.
Bose noge niso le del poletnega udobja in ležernosti, lahko spremljajo status sužnja, ujetnika, reveža … Obutost ne kaže le na splošni oblačilni kodeks, lahko označuje elitnega položaja nosilca v družbi ali preprosto tistega, ki se odpravlja na pot … Sezutost kot začasno nasprotje obutosti je lahko znak spoštljivosti, podrejenosti, vljudnosti, lahko pa odraz intime doma, obredja ali odnosa ...
Razstava je s svojimi vsebinami in programi namenjena vsem tistim, ki so voljni opazovati in razmišljati o vsakdanjih predmetih tudi onkraj njihove materialne oblike in zunaj okvirov njihovih navideznih samoumevnosti.
So torej moji čevlji res zgolj oblačilo mojih nog, kot se zdi na prvi pogled?
KAJ
Občasne razstave SEM
KJE
Razstavna hiša
OD
6. december 2019
DO
5. december 2020
KUSTOS
dr. Janja Žagar
VIRTUALIZACIJA
Tomislav Király
za SEM
Blaž Verbič
KAJ
Občasne razstave SEM
KJE
Razstavna hiša
OD
6. december 2019
DO
5. december 2020
KUSTOS
dr. Janja Žagar
VIRTUALIZACIJA
Tomislav Király
za SEM
Blaž Verbič
Čevelj po meri noge,
noga po meri čevlja
Znanje o dostopnih surovinah za obuvala in njihovih uporabnih lastnostih se je v zgodovini človeštva širilo iz točk dobre prakse navzven. Z izmenjevanjem izkušenj in dobrin med skupnostmi se je znanje kopičilo in nadgrajevalo. Enako velja za veščine, potrebne za izdelavo: od obdelave tvoriv do krojenja, sestavljanja in krašenja. Od spretnih rok, ki so obuvala izdelale zase ali za družinske člane, se je znanje najprej prenašalo iz roda v rod oz. v okviru širših preživetvenih skupnosti. To je način izdelovanja relativno enostavnih (enodelnih in dvodelnih) obuval. Rokodelske in obrtniške delavnice so nastale, ker so se znanja o materialih in konstrukciji obuval povečala in specializirala do take mere, da so utemeljila samostojne poklice. Do mehanizacije postopkov in kasnejše industrializacije je prevladovala ročna obrtna izdelava obuval. Novitete in izumi na področju izdelovanja niso prinesli le novih strojev in tehnologij, pač pa tudi spremenjene delovne procese in fazna znanja, standardizacijo množičnih proizvodov, drugače usmerjeno ponudbo in prodajo. V tem procesu je medsebojna odvisnost med nogo in čevljem, nakazana v naslovu, dobila nov izraz. Različne oblike izdelave so še vedno tukaj in zdaj; sobivajo z nami in večajo možnosti naših izbir.
Čevelj po meri noge,
noga po meri čevlja
Znanje o dostopnih surovinah za obuvala in njihovih uporabnih lastnostih se je v zgodovini človeštva širilo iz točk dobre prakse navzven. Z izmenjevanjem izkušenj in dobrin med skupnostmi se je znanje kopičilo in nadgrajevalo. Enako velja za veščine, potrebne za izdelavo: od obdelave tvoriv do krojenja, sestavljanja in krašenja. Od spretnih rok, ki so obuvala izdelale zase ali za družinske člane, se je znanje najprej prenašalo iz roda v rod oz. v okviru širših preživetvenih skupnosti. To je način izdelovanja relativno enostavnih (enodelnih in dvodelnih) obuval. Rokodelske in obrtniške delavnice so nastale, ker so se znanja o materialih in konstrukciji obuval povečala in specializirala do take mere, da so utemeljila samostojne poklice. Do mehanizacije postopkov in kasnejše industrializacije je prevladovala ročna obrtna izdelava obuval. Novitete in izumi na področju izdelovanja niso prinesli le novih strojev in tehnologij, pač pa tudi spremenjene delovne procese in fazna znanja, standardizacijo množičnih proizvodov, drugače usmerjeno ponudbo in prodajo. V tem procesu je medsebojna odvisnost med nogo in čevljem, nakazana v naslovu, dobila nov izraz. Različne oblike izdelave so še vedno tukaj in zdaj; sobivajo z nami in večajo možnosti naših izbir.
Najstarejša obuvala
S primerjalno študijo nožnih prstov na ohranjenih človeških skeletih po vsem svetu so leta 2005 na ameriški univerzi v Washingtonu, ZDA, skušali določiti spodnjo mejo uporabe obuval s trdnim podplatom, ti naj bi namreč vplivali na manjšo čvrstost nožnih prstov v primerjavi z bosonogimi ljudmi. Tako naj bi segala raba čevljev ali sandalov v Evraziji v čas pred 30 do 40 tisoč leti. Vendar pa naj bi bila na mrzlih severnih delih Evrazije v rabi kožnata obuvala že pred vsaj 50 tisoč leti. A ti nogi niso nudili opore, zato se prsti niso razlikovali od bosonogih ljudi.
Najstarejša obuvala
S primerjalno študijo nožnih prstov na ohranjenih človeških skeletih po vsem svetu so leta 2005 na ameriški univerzi v Washingtonu, ZDA, skušali določiti spodnjo mejo uporabe obuval s trdnim podplatom, ti naj bi namreč vplivali na manjšo čvrstost nožnih prstov v primerjavi z bosonogimi ljudmi. Tako naj bi segala raba čevljev ali sandalov v Evraziji v čas pred 30 do 40 tisoč leti. Vendar pa naj bi bila na mrzlih severnih delih Evrazije v rabi kožnata obuvala že pred vsaj 50 tisoč leti. A ti nogi niso nudili opore, zato se prsti niso razlikovali od bosonogih ljudi.
Simbolizem in pomeni obuval
Podobno kot stopalo tudi čevelj simbolizira pot in potovanje. Grški bog potovanj Hermes, zaščitnik meja in popotnikov, je simboliziran kar s čevlji s krili. Čevelj lahko simbolizira tudi lastništvo oz. lastninske pravice, zato je bil čevelj ponekod simbolno predan iz rok prodajalca v roke novemu lastniku kot potrditev prodaje ali zamenjave. Par čevljev lahko simbolizira sporazum oz. zakonsko zvezo, zato so čevlji lahko poročno darilo (npr. na Kitajskem). Čevlji sami nakazujejo odsotnost tistega, ki so jih nosili; simbolizirajo lahko tudi masovne smrti in holokavst. Imajo tudi obsmrtni oz. pogrebni pomen: so sežgani skupaj s pokojnikom ali pridani v grob za posmrtno potovanje.
Simbolizem in pomeni obuval
Podobno kot stopalo tudi čevelj simbolizira pot in potovanje. Grški bog potovanj Hermes, zaščitnik meja in popotnikov, je simboliziran kar s čevlji s krili. Čevelj lahko simbolizira tudi lastništvo oz. lastninske pravice, zato je bil čevelj ponekod simbolno predan iz rok prodajalca v roke novemu lastniku kot potrditev prodaje ali zamenjave. Par čevljev lahko simbolizira sporazum oz. zakonsko zvezo, zato so čevlji lahko poročno darilo (npr. na Kitajskem). Čevlji sami nakazujejo odsotnost tistega, ki so jih nosili; simbolizirajo lahko tudi masovne smrti in holokavst. Imajo tudi obsmrtni oz. pogrebni pomen: so sežgani skupaj s pokojnikom ali pridani v grob za posmrtno potovanje.