Slovenski etnografski muzej - Sporočila za javnost https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost Na naši spletni strani so na voljo aktualna sporočila za javnost in vse novosti o dogajanju v muzeju za vaše bralce, gledalce in poslušalce. Prosimo, da se za vsa vprašanja, dodatna gradiva ali dogovor za intervju obrnete na Službo za komuniciranje. sl Napovedujemo odprtje razstave Morje čikov: Človek v času plastike https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/napovedujemo-odprtje-razstave-morje-cikov-clovek-v-casu-plastike <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/vabilo_morje_cikov_clovek_v_casu_plastike.png?itok=GhEzNvjS" width="480" height="480" alt="Napovedujemo odprtje razstave Morje čikov: Človek v času plastike" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Napovedujemo odprtje razstave Morje čikov: Človek v času plastike</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Sporočilo za javnost<br /> Slovenski etnografski muzej&nbsp;&nbsp; &nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Ljubljana, 21. marec 2024</p> <p>Slovenski etnografski muzej v četrtek, 28. marca 2024, ob 18.00, odpira gostujočo razstavo Morje čikov: Človek v času plastike, ki jo je pripravilo socialno podjetje Smetumet in bo v SEM na ogled do 19. maja 2024. Avtorici razstave sta Alenka Kreč Bricelj in Maja Rijavec iz Smetumet, koordinatorka razstave v SEM je dr. Nena Židov.</p> <p>Razstava predstavlja prisotnost plastike v morju kot posledico odmetavanja cigaretnih ogorkov – čikov. Del razstave so umetniška dela, intervencije, oblikovalski izdelki in instalacije, ki z uporabo&nbsp; smeti iz morja&nbsp; opozarjajo na onesnaženost okolja s plastiko. Razstava sodi v cikel razstav SEM Srečevanja v času, ki so povezane s stalno razstavo Slovenskega etnografskega muzeja Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, ki jo bo muzej odprl letos.</p> <p>Odprtje razstave Morje čikov: Človek v času plastike bo spremljal zanimiv program; s svojimi osebnimi zgodbami na temo onesnaževanja okolja se bodo predstavili Katarina Nahtigal, Alenka Kreč Bricelj, Irena Fonda, Marin Medak in Lenart Ivančič, program bo povezovala Ana Duša.</p> <p><strong>O razstavi:</strong><br /> Proizvodnja in uporaba plastičnih izdelkov se je do danes razmahnila do te mere, da ogroža okolje, živali in človeka. Zavržena plastika je v različnih oblikah&nbsp; prisotna na kopnih in vodnih površinah Zemlje. Razstava o 5 bilijonih cigaretnih ogorkov, ki jih vsako leto odvržemo v naravo, slej ko prej končajo v morju, to pa na plastične odpadke deluje kot velik mešalnik in plastične smeti zmelje v mikroplastično juho. Najprej jo pojejo ribe, nato še mi.</p> <p>Avtorici razstave iz Smetumet ter avtorji razstavljenih umetniških del Arjan Pregl, Gala Alica Ostan Ožbolt, Matej Kocjan - Koco,&nbsp; Sara Skenderija, Sangara Perhaj, Nataša in Katja Skušek, Tanja Pađan razmišljajo o dejstvu, da vsako leto po svetu v naravo odvržemo 5 bilijonov cigaretnih ogorkov. To je 5 milijon milijonov. To je 12 ničel. Napiše se takole: 5.000.000.000.000. To je toliko, kot da bi vsak, ki je kadarkoli živel na svetu, pokadil 43 cigaret. To je toliko, da bi lahko površino Bohinjskega jezera povsem napolnili s cigaretnimi ogorki do dveh metrov globine. To je toliko, da bi površino slovenskega morja lahko v sedmih mesecih in pol povsem prekrili s čiki.</p> <p><strong>En čik zastrupi 1.000 litrov vode</strong><br /> Ste vedeli, da je v vsakem cigaretnem ogorku filter, ki vsebuje približno 15.000 mikroplastičnih vlaken? Glavna sestavina cigaretnih filtrov je celulozni acetat, polimer naravnega izvora, ki v naravi razpade v mikroplastiko. V pokajeni cigareti je lahko 7.000 različnih kemičnih spojin, v neuporabljenih filtrih pa 4.000. Mnoge od teh so dokazano škodljive. Cigaretni ogorki so znotraj Direktive Evropske unije o odpadkih klasificirani kot nevaren odpadek, ki je potencialno dolgoročno škodljiv. Vsebujejo nikotin, smolo, ogljikov monoksid, formaldehid, aceton, amonijak, benzen, vodikov cianid, svinec, arzen, poliaromatski ogljikovodiki (PAH), kadmij, vinil klorid, akrolein, 1,3-butadien, benzo(a)piren, toluen, polonij-210 in cianid. Posamezen cigaretni ogorek lahko zastrupi približno 1.000 litrov vode. Ogorki v morju razpadejo v mikroplastiko in škodujejo morskemu ekosistemu, kar je bilo dokazano z več študijami, med drugim v študiji o škodljivosti ogorkov za morske in sladkovodne ribe ter študiji škodljivih vplivov cigaretnih ogorkov na rast nekaterih vrst trav in detelje.<br /> Tudi vedno bolj priljubljene elektronske cigarete in vejpi so strupen odpadek, ki vsebuje plastiko, nikotinske soli, škodljive kemikalije, elektronsko vezje in litijevo baterijo. Zato spadajo elektronske cigarete v posebne zabojnike za zbiranje elektronskih odpadkov.</p> <p><strong>Izjavi avtoric razstave:</strong><br /> »Plastika je najboljši in najslabši material. Lahko je mehka, trda, prozorna, barvasta, tanka, debela ... Iz nje so narejene naprave, ki rešujejo življenja in kozarčki, ki jih uporabljamo manj kot minuto. Plastični pa so tudi cigaretni filtri, ki so v naravi najpogostejši odpadek. V okviru projekta 5 bilijonov čikov smo v Smetumet izdelali žepne pepelnike iz gasilskih cevi. Želimo si, da tisti, ki ne morejo brez cigaret, ogorkov ne mečejo v naravo. Poleg škodljivega plastičnega in toksičnega onesnaženja, čiki povzročajo tudi požare.«<br /> - Alenka Kreč Bricelj</p> <p>»Na razstavi smo želeli problematiko morske plastike, še posebej čikov, predstaviti na ustvarjalen in zabaven način. Povezali smo se z umetniki in umetnicami, ustvarjalci in ustvarjalkami in jim v obdelavo ponudili smeti iz morja. Vsak od njih je skozi svoj osebni likovni jezik oblikoval eno ali več del. Tako smo dobili komentarje na javni prostor, hitro modo, prehranjevalne navade ... Ena od umetnic pa je za namen razstave celo poskušala prenehati s kajenjem.«<br /> - Maja Rijavec</p> <p><strong>O Smetumet:</strong><br /> Socialno podjetje Smetumet sta ustanovili Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj, ki ju druži glamurozen odnos do smeti. Prepričani sta, da vsaka, nam še tako ljuba stvar, postane enkrat smet, kar vodi v breme za naravo in nepravičnost do prihajajočih rodov. Smisel delovanja Smetumet je zavedati se smeti, še preden te nastanejo, razmisliti o možnostih, da jih preprečimo, o njihovi ponovni uporabi, načinu predelave, popravilu, nadgradnji in podaljšanju življenja. Ko stvar enkrat le postane smet, iz nje izdelata glamurozen izdelek.</p> <p>Videi na razstavi so ozaveščevalni del projekta 5 bilijonov čikov. Nastali so v sodelovanju z dijaki ljubljanskih srednjih šol.</p> <p>Projekt je podprt s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.</p> <p><strong>Fotografije pa so dostopne na povezavi: <a href="https://we.tl/t-NMfdV2KQ9z">https://we.tl/t-NMfdV2KQ9z</a>. Prosimo vas, da pri objavi navajate avtorja, navedenega v priponki.</strong></p> <p>Kontakt za razstavo Morje čikov:&nbsp; Človek v času plastike: Alenka Kreč Bricelj, soavtorica razstave,<br /> E: info@smetumet.com, T: 041 819 359</p> <p>Kontakt v SEM: Živa M. Brecelj, Služba za komuniciranje SEM,<br /> E: ziva.brecelj@etno-muzej.si; etnomuz@etno-muzej.si, T: 041 519 215</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">21. marec 2024</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_1"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> <script type="text/javascript"> <!--//--><![CDATA[//><!-- if(window.da2a)da2a.script_load(); //--><!]]> </script></span></li> </ul> Thu, 21 Mar 2024 12:24:26 +0000 admin 48007 at https://www.etno-muzej.si Slovenski kulturni praznik SEM – pustni čas napovedujemo s priložnostno razstavo Ponikovske mačkare https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/slovenski-kulturni-praznik-sem-pustni-cas-napovedujemo-s-priloznostno-razstavo-ponikovske-mackare <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/pm_banner_1168x384.jpg?itok=x_awO3il" width="768" height="252" alt="Ponikovske mačkare" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Slovenski kulturni praznik SEM – pustni čas napovedujemo s priložnostno razstavo Ponikovske mačkare</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Sporočilo za javnost<br /> Slovenski etnografski muzej&nbsp;&nbsp; &nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Ljubljana, 1. februar 2024</p> <p><br /> Slovenski etnografski muzej se pridružuje obeleževanju Prešernovega dne in v četrtek, 8. februarja 2024 med 10.00 in 20.00, na široko odpira vrata s prostim vstopom. &nbsp;</p> <p>Kulturni praznik bo v SEM že šesto leto zapored tudi pustno obarvan, saj muzej na ogled postavlja pustne like iz Ponikev, katerih oprave je odkupil v preteklem letu za svojo zbirko. Letošnja pustna razstava z naslovom Ponikovske mačkare bo na ogled od 8. februarja do 10. marca 2024. &nbsp;</p> <p>Odprtje razstave bo v četrtek, 8. februarja 2024, ob 12.00, v Slovenskem etnografskem muzeju. Obiskovalci bodo lahko poskusili ocvirkovko iz Ponikev in se pogreli s čajem. Razstava bo na ogled do 10. marca 2024.</p> <p><strong>O razstavi Ponikovske mačkare:</strong><br /> Priložnostna razstava predstavlja pet celotnih pustnih oprav ponikovskih mačkar (ta lep par – punca in fant, petelin, podivc in krznena košuta), fotografije drugih pustnih likov ter film o poteku pustne šege na pustni torek.</p> <p>Ponikovske mačkare, tradicionalna pustna skupina iz Ponikev (Dobrepolje), se na pustovanje pripravljajo že nekaj tednov pred prireditvijo. Sestajajo se v gasilskem domu, kjer iz papirja izdelujejo naličja (larfe) in popravljajo drugo pustno opremo (limanje). Dediščino (maske, oprave in šego) ohranjajo člani (neformalne) fantovske skupnosti. Že mesec dni pred pustom začnejo po vasi poditi otroke, na pustno nedeljo raznašajo pustni časopis in pripravljajo poseben program. Na pustni torek, dan glavnega dogajanja, dopoldne uprizorijo poberijo po hišah, popoldne predstavo s šaljivim programom, zvečer ples po hišah in zabavo s sprejemom v fantovsko skupnost. Pustno dogajanje na pepelnico konča sežig pusta.</p> <p>Skupino Ponikovskih mačkar sestavljajo različni tradicionalni liki (podivci, ta star in ta stara, ta lep par, godec). Med najznačilnejše sodi pet podivcev (petelin, košuta, Huhu, policaj in podivc) z visokimi pokrivali in naličji, s pisanimi oblekami in z ogrinjali. Maske Ponikovskih mačkar ne smejo zapustiti vasi, nadenejo pa si jih lahko le v fantovsko družbo že sprejeti domači fantje.</p> <p>Posebnost Ponikovskih mačkar je, da je potek pustne šege povsem v rokah neformalne fantovske družbe HU-ZPP. Kratica HU-ZPP je nastala po drugi svetovni vojni, ko naj bi pobožna ženska med pustom fante označila za »HUdiče, Zvezo Ponikovskih Pijancev«. Obstajajo še druge&nbsp; podobne različice razlage kratice.<br /> Člani fantovske družbe so (brez izjeme) domačini. Vanjo se lahko na povabilo vključijo pri 16 letih, člani ostanejo do poroke oz. dokler ne dobijo otroka. Vključitev v družbo poteka pod točno določenimi pogoji ter ima v skupnosti simbolno in družbeno vlogo, ki pa ni povezana le s pustnimi aktivnostmi. Fantovska družba je med ključnimi dejavniki javnega življenja v Ponikvah. Organizira piknike, kresovanja, izlete, postavlja mlaje mladoporočencem in obiskuje poroke. Na pustni torek zvečer morajo fantje, da postanejo člani družbe, opraviti krst.</p> <p>Priložnostno razstavo je pripravil SEM kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Avtorja razstave: mag. Adela Pukl, dr. Tomaž Simetinger, kustosinja razstave: mag. Adela Pukl, grafično oblikovanje: Barbara Bogataj, u.d.i.a.</p> <p><span style="color:#a88647;"><strong>Kulturni praznik v SEM – prost vstop</strong></span></p> <p><strong>Program:</strong><br /> 12.00: Odprtje priložnostne razstave Ponikovske mačkare, ocvirkovka in čaj za obiskovalce<br /> 10.30–11.30 in 14.00-16.00: Odprti mikrofon: obiskovalci vabljeni k branju Prešernove poezije<br /> 15.00–16.30: Pustne maske med nami!, ustvarjalna delavnica Malega mojstra</p> <p><strong>Razstave na ogled:</strong><br /> Ob razstavi Ponikovske mačkare, so na ogled še medinstitucionalna razstava Trienale rokodelstva - razstava sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije; občasna razstava Ljudska umetnost med domom in svetom z zbirko SEM in zbirko ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN; na ogled je prvi del stalne razstave Človek in čas: Prvih 100, ki predstavlja 100 predmetov – vsak med njimi pripovedujejo vsak svojo neponovljivo zgodbo o svojem izvoru, izdelovalcih in uporabnikih, ter o njihovem življenju v muzeju; ob novi stalni razstavi se na temo časa predstavljajo tudi študenti različnih smeri Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL s svojo razstavo Čas in nematerialnost; stalna razstava Plečnikova Lectarija, ki izpostavlja&nbsp; medičarske in svečarske izdelke, rokodelska znanja in sodelovanje, prijateljstvo, ljubezen in življenjski zgodbi dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik; ter stalna razstava Med naravo in kulturo, zakladnica slovenske in zunaj evropske dediščine vsakdana in praznika z več kot 3000 razstavljenimi predmeti.</p> <p>Foto: <a href="https://we.tl/t-wG4gXzXM5h">https://we.tl/t-wG4gXzXM5h</a></p> <p>Kontakt za razstavo Ponikovske mačkare: mag. Adela Pukl, SEM, avtorica razstave,<br /> E: adela.pukl@etno-muzej.si, T: 010 3008 700</p> <p>Kontakt za kulturni praznik v SEM: mag. Maja Kostric Grubišić, Služba za komuniciranje SEM, E: maja.kostric@etno-muzej.si; etnomuz@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 700</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">5. februar 2024</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_2"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Mon, 05 Feb 2024 07:09:36 +0000 admin 47925 at https://www.etno-muzej.si Razstavni program SEM v letu 2024 https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/razstavni-program-sem-v-letu-2024 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/sem_zakljucuje_s_praznovanjem_100-letnice_jubilejnega_leta_2023_fotolarisamatijevic_large.jpg?itok=2otCxfhK" width="720" height="480" alt="SEM" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Razstavni program SEM v letu 2024</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Sporočilo za javnost<br /> Slovenski etnografski muzej&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Ljubljana, 18. december 2023</p> <p>V letu 2024 bo Slovenski etnografski muzej (SEM) zaključil obeleževanje 100-letnice svojega obstoja z odprtjem drugega dela nove stalne razstave <em>Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti</em>. Načrtuje tudi dve večji lastni občasni razstavi – ena <em>na temo Maksima Gasparija</em> in druga o <em>Skuškovi kitajski zbirki</em>, ter druge&nbsp; lastne in gostujoče občasne razstave. S svojo razstavo in zbirkami bo gostoval v tujini, med drugim na Kitajskem.</p> <p>SEM je v letu 2023, ko je praznoval 100-letnico ustanovitve, odprl prvi del nove stalne razstave <span class="value"><a href="https://www.etno-muzej.si/sl/razstave/clovek-in-cas-prvih-100">Človek in čas: Prvih 100</a></span>. V prvi polovici leta 2024 bo obeleževanje visokega jubileja zaključil z odprtjem drugega, osrednjega dela nove stalne razstave <em>Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti</em>. Razstava bo prikazala razmerje med človekom in časom s poudarkom na tem, kako čas vpliva na način življenja ljudi v različnih obdobjih, družbenih in kulturnih okoliščinah. Odpirala bo vprašanja dojemanja, občutenja, strukturiranja in merjenja časa, njegovih prostorskih odsevov, biološkega in biografskega časa, cikličnega časa naravnih ritmov, pa tudi delovnega časa, prostega časa in prazničnega časa.</p> <p>Novo stalno razstavo bodo spremljale manjše občasne razstave obiskovalcev pod naslovom Srečevanja v času, ki jih bodo pripravljali&nbsp; zunanji partnerji, posamezniki, skupine, strokovna javnost in fakultete. V letu 2024 sta predvideni dve; ena bo ekološko naravnana in bo izpostavila morsko plastiko kot problemom sodobnega časa (v sodelovanju s Smetumet), druga pa posameznikovo občutenje časa.</p> <p>Od večjih lastnih občasnih razstav v oktobru najavljamo razstavo o Maksimu Gaspariju; na razstavi bo predstavljen izbrani opus umetnika, ki si je za svojo osrednjo nalogo zadal ustvariti likovno podobo naroda, konstruirano s selekcijo etnoloških sestavin in interpretirano z zanj značilnim likovnim slogom. »Narodni umetnik«, kot se je sam imenoval, je iz naroda ustvaril podobo za narod.</p> <p>Od maja naprej bo na ogled največja zbirka kitajskih in japonskih predmetov, ki sta jih v Ljubljano leta 1920 pripeljala avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. in njegova žena Tsunekō Kondo Kawase (por. Marija Skušek). Postavitev razstave sovpada z obeležitvijo 60-letnice ustanovitve Muzeja neevropskih kultur v Goričanah. Po 36 letih bo SEM v sodelovanju z Oddelkom za azijske študije FF UL, ZRS Koper ter Inštitutom za arhitekturo in medije Tehniške Univerze v Gradcu prvič celovito predstavil skrito bogastvo Skuškove zbirke in jo postavil na ogled, a tokrat z dodano analizo kitajskih strokovnjakov iz Prepovedanega mesta v Pekingu.</p> <p>Aprila bo odprta trodelna razstava na temo Afrike: <em>Muzej neevropskih kultur Goričane: 60-letnica ustanovitve / Tri kustodinje in neuvrščena Afrika / Alžirija 1963 – 1967: Oaza spomina</em>. Razstava bo predstavila fotografsko gradivo o Goričanah, ki ga hrani SEM, zgodbo o treh kustodinjah in njihovem delu v povezavi z Afriko ter osebno zgodbo iz Alžirije z opredmetenim gradivom iz zasebne zbirke.</p> <p>Gostovanje na Kitajskem:&nbsp; Od februarja do septembra bo na Kitajskem, v muzeju Xi’an Qujiang Museum of Fine Arts gostovala razstava <em>Čebelarstvo v Sloveniji</em>. Z razstavo se SEM odpirajo vrata na daljni&nbsp; vzhod, predvsem na Kitajsko. Bogato preteklo sodelovanje v preteklosti, kot tudi skozi aktualne projekte in aktualni projekt v SEM (Skuškova zbirka) bo SEM nadgradili z razstavo o čebelarstvu na Slovenskem ter z manjšo razstavo o nesnovni kulturni dediščini.</p> <p>Razstavno dejavnost v letu 2024 SEM pričenja februarja, ko bo na Prešernov dan odprta&nbsp; razstava <em>Ponikovske mačkare</em>. Posvečena bo predstavitvi tradicionalne pustne dediščine iz vasi Ponikve pri Dobrepolju. V drugi polovici leta SEM načrtuje razstavo o plesni dediščini kot nesnovni kulturni dediščini (v okviru EU projekta Dance as ICH, katerega partner je).</p> <p>Zunaj svojih zidov bo SEM poleg že omenjenega gostoval z razstavo na prostem na Krakovskem nasipu v Ljubljani, kjer se bo predstavil s fotografijami izbranih predmetov iz Skuškove zbirke (julij 2024).&nbsp; Sodeloval bo na skupni panojski razstavi nacionalnih muzejev Slovenije ob Mednarodnem muzejskem dnevu (na muzejski ploščadi Metelkova). Dvakrat bo SEM gostoval v okviru cikla razstav Na obisku doma; z razstavama želimo približati kulturno dediščino, ki jo hranimo, lokalnemu okolju, v katerem je nastala. Razstavi sta: Na obisku doma: Ob 70-letnici etnološke raziskave na Cerkljanskem in Idrijskem, ki bo gostovala v Mestnem muzeju Idrija (junij 2024); Na obisku doma: Ob 60-letnici etnološke raziskave v Škocjanu in okolici, ki bo gostovala v kulturnem domu v Škocjanu (druga polovica 2024).</p> <p>Od razstav iz leta 2023 ostajajo na ogled razstava Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN, Sveti konji – nebesni jezdeci (do 14. januarja), Poljske jaslice (do 28. januarja), Čas in nematerialnost (do 11. februarja) ter Trienale rokodelstva (do 3. marca), ob katerih SEM nadaljuje z obrazstavnim programom. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi stalne razstave Človek in čas: Prvih 100, Plečnikova Lectarija in Med naravo in kulturo.</p> <p>Ob redni ponudbi vodstev in delavnic načrtuje glasbene dogodke, predstave in pripovedovanja, pogovore, vodene oglede z gosti, … prilagojene različnim ciljnim skupinam. Sočasno pa kot sodoben muzej neprestano dopolnjuje ponudbo v Knjižnici SEM, Trgovini SEM, Ateljeju Malega mojstra ter v Lončarskem in Tkalskem ateljeju.</p> <p>FOTOGRAFIJE so dostopne na povezavi: <a href="https://we.tl/t-uJl17WVX3B">https://we.tl/t-uJl17WVX3B</a> Prosimo, da v objavah navedete ime fotografa, ki je v imenu posamezne datoteke.</p> <p>KONTAKT - Služba za komuniciranje SEM<br /> mag. Maja Kostric Grubišić, maja.kostric@etno-muzej.si, T: 01/ 3008 700, 040 187 920<br /> mag. Irena Plešivčnik, irena.plesivcnik@etno-muzej.si, T: 01/ 3008 798, 040 162 739<br /> etnomuz@etno-muzej.si</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">19. december 2023</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_3"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Tue, 19 Dec 2023 15:05:36 +0000 admin 47869 at https://www.etno-muzej.si Trienale rokodelstva https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/trienale-rokodelstva <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/trienale_evabilo_sem.jpg?itok=mIIb7XI4" width="345" height="480" alt="Letak" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Trienale rokodelstva</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Sporočilo za javnost<br /> Slovenski etnografski muzej&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Ljubljana, 27. november 2023</p> <p>Medinstucionalni projekt: TRIENALE ROKODELSTVA<br /> Odprtje razstave sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije v SEM!</p> <p>Slovenski etnografski muzej (SEM) v jubilejnem letu, ko praznuje 100-letnico svojega obstoja, razstavno dejavnost nadaljuje z razstavo Trienale rokodelstva – razstavo sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije, ki zaokroža celoletni medinstitucionalni projekt Trienala rokodelstva. Razstava se v SEM seli po uspešni predstavitvi v Koroški galeriji likovnih umetnosti; na ogled bo 38 izbranih del. Razstavo bo v petek, 1. decembra 2023 ob 13.00, odprl zasl. prof. dr. Janez Bogataj. Na ogled do 3. 3. 2024. Razstavo spremlja istoimenski katalog (na prodaj v Trgovini SEM).</p> <p>Javni razpis: poziv k sodelovanju na Trienalu rokodelstva, je razpisal konzorcij projektnih partnerjev: Koroški pokrajinski muzej (KPM), Slovenski etnografski muzej (SEM), Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU), Podjetniški center Slovenj Gradec (PCSG) v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK) in Centrom Rog. V pozivu&nbsp; je bilo poudarjeno, da se poleg odličnosti tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega znanja, spretnosti in veščin želi izpostaviti tudi izdelke in projekte, ki temeljijo na uporabi naravnih in lokalno pridobljenih materialov, ki inovativno in konceptualno uporabljajo rokodelske tehnike in simboliko in ki se skozi raziskovanje ročnih procesov izdelave ukvarjajo s socialnimi, političnimi in okoljevarstvenimi problematikami. S&nbsp; tem razstava prispeva&nbsp; k&nbsp; razumevanju rokodelstva v kontekstu časa in družbe 21. stoletja; odraža spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja ter izpostavlja aktualnost in relevantnost tovrstnih procesov.</p> <p>Kustosinje razstave, dr. Cvetka Požar (MAO), dr. Tanja Roženbergar (SEM) in Maja Vardjan (MAO), so izbor izdelkov in projektov na razstavi razdelile v tri tematske sklope: Ohranjene tradicije: mojstrska znanja, spretnosti in veščine, Nove tradicije: prilagoditve rokodelskih simbolik in tehnik ter Nova materialnost: konceptualni in socialni pristopi. Tematska zasnova razstave omogoča vzpostavitev odnosov med izdelki ter tako izpostavlja njihove temeljne in tudi skupne lastnosti. Na razstavi so predstavljeni izdelki iz različnih naravnih materialov – keramika, tekstil, ličkanje, slama, les, ustvarjeni s klasičnim in tradicionalnim pristopom (lončena skleda, predpražnik iz ličja ...) ali z uvajanjem novih pristopov. Na ogled so klekljane čipke iz ovčje volne, kvačkane torbe iz naravne lanene vrvice, izdelki, ki kombinirajo steklo, les in kovino, izdelki iz svile, unikatni nakit, izdelki, ki združujejo več različnih tehnik ter predmeti s socialnim in ekološkim angažmajem.</p> <p>NA TEMELJIH BOGATE KULTURNE DEDIŠČINE: Posebno mesto med prispelim in izbranim gradivom je namenjeno tradicionalnim, ročno izdelanim rokodelskim izdelkom. Ti sledijo tradiciji posameznih rokodelskih panog s pripravo in uporabo naravnih materialov in surovin, ki so pogosto pridobljene v bližnji okolici, v načinu ročnega dela ter uporabi tradicionalnih tehnik in pripomočkov, v formi izdelkov, njihovi rabi in uporabnosti. S temi pristopi podpirajo aktualna razmišljanja o nujnem trajnostnem razvoju in smotrni uporabi naravnih virov.</p> <p>Rokodelske razstave v Slovenj Gradcu imajo bogato tradicijo in so ena najpomembnejših manifestacij za predstavitev ročno izdelanih izdelkov. Od prve razstave domačih in umetnostnih obrti leta 1977 so se družbene, kulturne, ekonomske in okoljske razmere temeljito spremenile. Pretirana industrializacija, globalizacija in pereče okoljske spremembe vodijo do vedno večjega zanimanja tako ustvarjalcev kot tudi uporabnikov za ročno proizvedene izdelke. Vse pogosteje se poudarja tudi terapevtski učinek ročnih spretnosti.</p> <blockquote> <p>»Sporočilo Trienala rokodelstva na simboličnem nivoju na novo interpretira in razumeva tudi zbirko Obrti in trgovine, eno najštevilčnejših in najstarejših zbirk Slovenskega etnografskega muzeja ter odkriva njen potencial za sodobno družbo.«<br /> – dr. Tanja Roženbergar, so-kustosinja razstave ter kustosinja SEM za Obrt in trgovino</p> </blockquote> <p>Na razstavi se predstavlja tudi nagrajeni izdelek Steklenici, oblikovalke v keramiki in etnologinje Teje Hlačer (1975, Ljubljana). Oblikovalko je najbolj zaznamovalo petletno delo v priznani mednarodni šoli za keramiko La Meridiana v Toskani. Je tudi članica IAC-Mednarodne akademije za keramiko s sedežem v Ženevi. Pri ustvarjanju jo navdihuje tako narava kot tudi tradicionalne oblike in tehnike lončarskih mojstrov.<br /> <br /> <span style="font-size:10px;"><strong>Kolofon razstave:</strong><br /> Vodja projekta Trienale rokodelstva in obrti: Mag. Tadej Pungartnik, Koroški pokrajinski muzej<br /> Kustosinje razstave in avtorice razstavnega besedila: dr. Cvetka Požar (MAO), dr. Tanja Roženbergar (SEM), Maja Vardjan (MAO)<br /> Strokovna komisija za izbor izdelkov: Ivana Borovnjak&nbsp; (Kolektiv Oaza, Zagreb), dr. Cvetka Požar (MAO), mag. Tadej Pungartnik (Koroški pokrajinski muzej), dr. Tanja Roženbergar (SEM), Almira Sadar&nbsp; (NTF Univerze v Ljubljani)<br /> Arhitektura razstavne opreme in grafično oblikovanje: Opa! Celica (Bojan Pavšek)</span></p> <p><span style="font-size:10px;">Avtorice in avtorji razstavljenih izdelkov:<br /> Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo, Betka Kralj, Boštjan Perger, Vid Polončič in Rokodelski center Ribnica, Sonja Porenta, Martin Skoliber, Saša Žuman, Ksenija in Ana Baraga, Sanja Grcić, Ana Haberman, Teja Hlačer, Tina Koder Grajzar, Nina Lučić, Carmen Medic, Jana Mršnik, Polona Poklukar, Urška Sadar (Hvalica), Nina Savič in Ana Cajhen, Sitar d.o.o., Natalija Sinkovič, Nika Šantej, Katja in Nataša Skušek, Ljubomir Zečević, Klemen Zupančič (Studio Moste), Špela Hudobivnik, Rok Oblak, Kolektiv Oloop, Lili Panjtar, Sodobni kreativni center Kreativnice,&nbsp; Nina Vastl Štefe, Tanja Vergles in Maja Babič Košir</span><br /> <br /> Vzporedno bo od 13. decembra 2023 do 10. marca 2024 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na ogled 10 del slovenskih ustvarjalcev, ki so bili izbrani v okviru javnega poziva Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti. Poziv je v okviru evropske platforme Distributed Design razpisal&nbsp; Center za kreativnost.<br /> <br /> <strong>Kontakt</strong>:<br /> Dr. Tanja Roženbergar, so-kustosinja razstave, koordinatorka razstave v SEM, tanja.rozenbergar@etno-muzej.si, 01 / 3008 792<br /> Služba za komuniciranje SEM, etnomuz@etno-muzej.si, 01 / 3008 700</p> <p>Fotografije so dostopne na povezavi: <a href="https://we.tl/t-15z1NZlVTQ">https://we.tl/t-15z1NZlVTQ</a>. Prosimo vas, da pri objavi navajate avtorja, ki je naveden v priponki.</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">29. november 2023</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_4"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Wed, 29 Nov 2023 08:23:01 +0000 admin 47832 at https://www.etno-muzej.si Ta veseli dan kulture v SEM https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/ta-veseli-dan-kulture-v-sem <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/ta_veseli_dan_kulture_v_sem.png?itok=UpF_bCS8" width="339" height="480" alt="Letak" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2> Ta veseli dan kulture v SEM</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Sporočilo za javnost<br /> Slovenski etnografski muzej&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Ljubljana, 28. november 2023</p> <p>Slovenski etnografski muzej (SEM) vabi v letu, ko praznuje 100-letnico, na praznični dan odprtih vrat, Ta veseli dan kulture – v nedeljo, 3. decembra 2023. Poleg prostega vstopa bodo v muzeju med 10.00 in 18.00 potekala vodstva ter delavnica za otroke in družine. Med razstavami so na ogled občasne razstave Trienale rokodelstva, Poljske jaslice, Sveti konji – nebesni jezdeci ter Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN in stalne razstave Človek in čas: Prvih 100, Plečnikova Lectarija ter Med naravo in kulturo. Na ogled bo dana manjša priložnostna razstava Cocta 70 let. Ob vsem tem vabimo v Trgovino SEM, kjer se v praznični nakup ponujajo izdelki več kot 70 rokodelcev; pri tem izpostavljamo, da z nakupom izdelka lokalnega rokodelca obiskovalci podprejo domače ustvarjalce. Prav tako vabimo otroke, da obiščejo Etnoabecedaž in Delavnico malega mojstra, ves dan pa vabita k obisku tudi Tkalski in Lončarski atelje SEM!</p> <p><strong>PROGRAM</strong></p> <p>11.00 Javno vodstvo po razstavi.&nbsp; Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN z avtorico, dr. Bojano rogelj Škafar</p> <p>16.00: Javno vodstvo po razstavi. Poljske jaslice s koordinatorko razstave in kustosinjo, dr. Neno Židov</p> <p><em>Za otroke in družine</em><br /> 16.00-17.00 Delavnica Malega mojstra za otroke, Samorogi in vilinski konjiči<br /> Na delavnici bo vsak izdelal lutko svojega samoroga. Fantastična bitja z rogom na sredini čela ter drugi vilinski konjiči bodo poslej lahko zvezde vaših domačih lutkovnih predstav.<br /> ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------<br /> 10.00–18.00</p> <p>Po darilo v SEM! Nakupi izdelek lokalnega rokodelca in podpri domače ustvarjalce.<br /> V Trgovini SEM se v praznični nakup ponujajo izbrana dela več kot 70 rokodelcev. Med njimi so tudi nekateri ustvarjalci, ki so vključeni na razstavo Trienale rokodelstva v SEM.<br /> Otroci, obiščite Etnoabecedaž in Delavnico Malega mojstra!</p> <p>Vabljeni tudi v Tkalski in Lončarski atelje ter Kavarno SEM!</p> <p><strong>RAZSTAVE NA OGLED</strong></p> <p>Cocta 70 let – NOVA priložnostna razstava!<br /> Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja in 70-letnici Cockte predstavljamo dela petih regijskih umetnikov, ki so v kultni podobi Cockte našli navdih in jo poustvarili. Obenem na ogled postavljamo izbor predmetov blagovne znamke Cockta, ki jih hrani SEM.</p> <p><em>OBČASNE RAZSTAVE</em></p> <ul> <li>Trienale rokodelstva</li> <li>Poljske jaslice</li> <li>Sveti konji – nebesni jezdeci – pohitite, na ogled le še do 14. januarja 2024!</li> <li>Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN</li> </ul> <p><em>STALNE RAZSTAVE</em></p> <ul> <li>Človek in čas: Prvih 100</li> <li>Plečnikova Lectarija</li> <li>Med naravo in kulturo</li> </ul> <p>Prost vstop!</p> <p><strong>Kontaktna oseba:</strong><br /> Irena Plešivčnik, Služba za komuniciranje in javne programe<br /> Slovenski etnografski muzej, T: 01 / 3008 798, T: 01 / 3008 780, E: etnomuz@etno-muzej.si</p> <p>Fotografije so dostopne na povezavi: <a href="https://we.tl/t-UL5MlnvQze">https://we.tl/t-UL5MlnvQze</a>. Prosimo da ob objavi navedete avtorja, ki je v imenu priponke.</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">29. november 2023</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_5"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Wed, 29 Nov 2023 08:16:07 +0000 admin 47831 at https://www.etno-muzej.si Poljske jaslice https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/poljske-jaslice <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/banner_www_poljske_jaslice_1168x386.jpg?itok=-W0nhNkY" width="768" height="252" alt="Poljske jaslice" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Poljske jaslice</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p><span class="value">Sporočilo za javnost<br /> Slovenski etnografski muzej&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Ljubljana, 14. november 2023</span></p> <p>Gostujoča razstava POLJSKE JASLICE</p> <p>Slovenski etnografski muzej (SEM) v svojem jubilejnem letu, ko praznuje 100-letnico svojega obstoja, razstavno dejavnost nadaljuje z gostujočo razstavo Poljske jaslice, ki jo je pripravil&nbsp; Državni etnografski muzej v Varšavi v sodelovanju s SEM. Razstava bo na ogled do 28. januarja 2024.</p> <p>Razstava sodi tudi med dejavnosti, povezane z obeleževanjem 20-letnice Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Slovenski etnografski muzej namreč od leta 2011 (po sklepu Ministrstva za kulturo RS) opravlja naloge&nbsp; Koordinatorja varstva&nbsp; nesnovne kulturne dediščine. Izdelovanje in postavljanje jaslic v božičnem času sodi med nesnovno kulturno dediščino; enota Jasličarstvo je vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.</p> <p>Podobno kot v Sloveniji tudi na Poljskem v božičnem času postavljajo jaslice. Na razstavi so na ogled različni tipi jaslic in jaslice, značilne za posamezne dele Poljske ter likovne upodobitve&nbsp; Kristusovega rojstva, ki so delo ljudskih umetnikov.<br /> Posebej opozarjamo na krakovske jaslice, ki jih vsako leto izdelujejo v Krakovu in so prepoznavne po vključevanju tamkajšnje arhitekture. Zaradi pomena, ki ga imajo za prebivalce mesta, je bila Tradicija jaslic v Krakovu leta 2018 vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na razstavi si lahko ogledate tudi film, ki je nastal ob pripravi nominacije.</p> <p>»Krakovske jaslice so edinstven fenomen. Ker nikjer drugje na Poljskem niso tako posebne, je prav krakovska tradicija izdelovanja jaslic vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Rojstvo tega tipa jaslic sega v drugo polovico 19. stoletja, ko so se začele božične jaslice, ki so jih izdelovali v Krakovu, vidno razlikovati od drugih. Njihovi prvi izdelovalci so bili zidarji in tesarji iz vasi okoli Krakova, ki so v zimskem času ostali brez dela. Gradili so sloke in bogato okrašene strukture z visokimi stolpi, ki jih je navdihnila krakovska arhitektura. Izoblikovala sta se dva osrednja tipa jaslic: majhne s statičnimi figuricami, izdelane za prodajo, in večje z lutkami, namenjene dramskim uprizoritvam Kristusovega rojstva na krakovskih ulicah in trgih.<br /> Od leta 1937 v Krakovu prirejajo tekmovanje za najlepše jaslice. Izdelovalci svoja dela vsak prvi četrtek v decembru predstavijo na glavnem trgu. V številnih krakovskih družinah je izdelovanje jaslic tradicija, ki se prenaša iz roda v rod.«<br /> – Małgorzata Kunecka, kustodinja razstave</p> <p>Razstava predstavlja jaslice kot lokalne posebnosti, kot ljudsko umetnost, ki navaja k razmisleku o sodobnem svetu, kot spominke; predstavljene so domače jaslice ter med drugim tudi jaslice kot dramska umetnost – lutkovno gledališče – v obliki, v kateri niso bile več zgolj verski predmet. Sveti Frančišek je v želji, da bi božič približal običajnemu človeku, leta 1223 v mestu Greccio za upodobitev rojstva svetega deteta izdelal posebno prizorišče; ideja se je zelo hitro razširila po vsej Evropi. Na Poljskem so menihi v samostanskih cerkvah postavljali premikajoče se jaslice, v katere so vključevali tudi posvetne elemente. Dramske uprizoritve Kristusovega rojstva so bile spektakli, ki so zaradi aktualne družbene tematike in komičnih motivov pritegnili množice gledalcev. Poljski škofje in cerkvene oblasti nad uprizarjanjem politične in moralne satire v cerkvah niso bili navdušeni, zato so se žive jaslice v 18. stoletju preselile na ulice, v gostilne ali zasebne domove.</p> <p>»Božične jaslice so med najznačilnejšimi predmeti poljske folklore. Priljubljene so bile predvsem v 19. in na začetku 20. stoletja, v t. i. zlatem obdobju ljudske kulture. Kljub številnim preobrazbam pa so žive še danes. Čeprav jaslice poznajo v vseh krščanskih deželah po svetu, imajo v nekaterih državah ali celo posameznih regijah posebne prepoznavne značilnosti; tako tudi poljske jaslice.<br /> Upodobitve Kristusovega rojstva so kot ogledalo, v katerem se zrcali realnost časa njihovega nastanka. Ne odražajo zgolj aktualnih družbenih in političnih vprašanj, temveč poudarjajo tudi kulturne in posamezne tipične lastnosti svoje regije.<br /> V ljudskih jaslicah se prepletajo verski in posvetni, vzvišeni in igrivi, lokalni in univerzalni, sodobni in brezčasni motivi. Na razstavi, na kateri so predstavljene vse vrste poljskih ljudskih božičnih jaslic, sta poudarjena predvsem njihov lokalni kontekst in zgodovina.«<br /> – Małgorzata Kunecka, kustodinja razstave<br /> -----------------------------------------------------------<br /> Razstavo je pripravil Državni etnografski muzej v Varšavi v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. &nbsp;<br /> Kustodinja razstave: Małgorzata Kunecka, Nacionalni etnografski muzej v Varšavi, Poljska<br /> Koordinatorka razstave v SEM: dr. Nena Židov, Slovenski etnografski muzej</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">14. november 2023</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_6"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Tue, 14 Nov 2023 15:06:54 +0000 admin 47816 at https://www.etno-muzej.si SEM se je povezal s kitajskim Muzejem palač https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/sem-se-je-povezal-s-kitajskim-muzejem-palac <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/restavratorji_iz_kitajske_v_druzbi_restavratorjev_sem_foto_dokumentacija_sem_2023_cut.jpg?itok=swY1qWyA" width="768" height="479" alt="Restavratorji iz Kitajske v družbi restavratorjev SEM. Foto: Dokumentacija SEM, 2023." /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>SEM se je povezal s kitajskim Muzejem palač </h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Sporočilo za javnost<br /> Slovenski etnografski muzej&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Ljubljana, 29. september 2023</p> <p>SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ SE JE POVEZAL S KITAJSKIM MUZEJEM PALAČ – “PREPOVEDANIM MESTOM” V PEKINGU IN JESENI 2023 GOSTI IZJEMNE KITAJSKE STROKOVNJAKE ZA RESTAVRIRANJE</p> <p>Slovenski etnografski muzej (SEM) po več kot 30 letih prizadevanj in povezovanja z Muzejem palač v Pekingu letos jeseni (september–oktober 2023) gosti izjemne kitajske strokovnjake za restavriranje, ki bodo restavrirali model kitajske hiše in okrasne stene iz Skuškove zbirke SEM. SEM bo s temi predmeti obogatil razstavo o Skuškovi kitajski zbirki, ki jo načrtuje v letu 2024; tako bodo predmeti ponovno zaživeli po več kot 100 letih, od kar so bili kupljeni na Kitajskem in poslani v Ljubljano.</p> <p>Kako restavratorsko delo poteka, si lahko ogledajo obiskovalci muzeja v 1. nadstropju razstavne hiše SEM, ter spoznajo postopke restavriranja tradicionalne kitajske arhitekture. Še posebej so k ogledu vabljeni študenti etnologije in kulturne antropologije, kulturologije, arhitekture, restavriranja in konzerviranja, umetnostne zgodovine in azijskih študij.</p> <p>Projekt poteka v sodelovanju z Oddelkom za azijske študije (FF, UL) ter Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.</p> <p><strong>Navezovanje stikov med SEM in Muzejem palač – Prepovedanim mestom v Pekingu</strong><br /> Do prvega srečanja s strokovnjaki “Prepovedanega mesta” – Muzejem palač, Dr. An Laishun-om (aktualni predsednik ICOM Asia-Pacific Alliance) in kustosom Yi Hongzhangom, je prišlo leta 1993, v Pekingu, na poslovnem obisku mag. Ralfa Čeplaka Mencina, vodje muzeja Neevropskih kultur v Goričanah (dislocirane enote SEM), aktualnega kustosa SEM. Leta 1994 je Muzej neevropskih kultur v Goričanah obiskal kustos Yi Hongzhang, ki je analiziral nekatere kitajske predmete, ki so bili shranjeni v depoju muzeja.</p> <p>V letu 2014 je na povabilo SEM in s finančno podporo Konfucijevega inštituta v Sloveniji SEM obiskala ekipa restavratorjev iz Muzeja cesarskih palač v Pekingu. Ob pregledu Skuškove kitajske zbirke so ovrgli prepričanje, da SEM hrani kitajski čajni paviljon. Izkazalo se je namreč, da SEM v svoji zbirki hrani kvaliteten in v svetovnih merilih redek model lesene kitajske hiše in osem okrasnih sten kitajskega aristokratskega stanovanja iz 19. stoletja, iz časa dinastije Qing.</p> <p>Dodatne raziskave modela kitajske hiše s pomočjo digitalizacije je leta 2019 izvedla mednarodna slovensko-avstrijska raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Geralda Kozicza in dr. Helene Motoh, v kateri so sodelovali raziskovalci s Tehniške univerze v Gradcu, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in Univerze v Ljubljani.<br /> &nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Leta 2019 je SEM ob prizadevanjih mag. Ralfa Čeplaka Mencina z delegacijo muzealcev iz »Prepovedanega mesta« obiskal njegov generalni direktor, dr. Wang Xudong in poleg poslovnih so sklenili tudi tesne prijateljske stike. Načrti iz začetka leta 2020, ko je SEM v sodelovanju z Oddelkom za Azijske študije (FF, UL) želel povabiti restavratorje iz Muzeja cesarskih palač, da bi v SEM restavrirali in sestavili model kitajske hiše ter osem okrasnih sten, so se zaradi epidemije koronavirusa zaustavili za nekaj let. Sedaj so restavratorji končno v SEM, kar je za predstavitev Skuškove zbirke SEM izjemnega pomena:</p> <blockquote> <p>»Restavriranje bo razkrilo pozabljene rokodelske spretnosti kitajskih obrtnikov, s tem pa nedvomno prispevalo k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine. Restavrirani predmeti bodo po 100 letih počivanja v depojih naposled celovito predstavili Skuškovo kitajsko zbirko.«<br /> – mag. Ralf Čeplak Mencin</p> </blockquote> <p><strong>O Skuškovi zbirki</strong><br /> Leta 1963 je SEM pridobil najpomembnejšo in najobsežnejšo kitajsko zbirko, last Ivana Skuška mlajšega in njegove žene, Japonke, Tsuneko Kondo Kawase. Skušek je živel v Pekingu med leti 1914 in 1920 in zbiral kitajske starine. Pridobil je celo omare, ki so bile nekoč last prvega kitajskega predsednika Yuan Shi Kaija. Zbirka vsebuje kvalitetno pohištvo, nuzmizmatiko, mandarinska oblačila, kitajske in tibetanske budistične skulpture, porcelan, pečatnike iz žada, albume s slikami, kitajske lanterne, pahljače, …</p> <p>Predmet restavriranja so lesene okrasne stene in model kitajske hiše, ki so shranjeni v škatlah v koščkih, saj sta jih zakonca Skušek v Pekingu razstavila in poslala v Slovenijo, vse od takrat – zdaj že več kot 100 let – niso bile nikoli sestavljene ...</p> <p>Izsledki raziskav o Skuškovi zbirki ter o načrtih Ivana Skuška za gradnjo lastnega kitajskega muzeja v času med obema svetovnima vojnama v Sloveniji so predstavljeni v knjigi mag. Ralfa Čeplaka Mencina V deželi nebesnega zmaja (Založba *cf, Ljubljana, 2012).</p> <hr /> <p>Delo kitajskih restavratorjev v SEM sovpada s Tretjo mednarodno konferenco Evropskega združenja za azijsko umetnost in arheologijo (EAAA), ki je potekala od 13. do 17. 9. 2023 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na kateri je sodelovalo 200 strokovnjakov s celega sveta. Restavriranje se odvija ob 60-letnici, od kar je Skuškovo zbirko muzeju podarila soproga Ivana Skuška ml., Marija Skušek - Tsuneko Kondō Kawase, in poteka v letu, ko praznujemo 20-letnico Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulture dediščine ter 100-letnico Slovenskega etnografskega muzeja.</p> <blockquote> <p>Ob praznovanju obletnic je tovrstno strokovno srečanje potrditev tesnih stikov na področju proučevanja in prezentacije zunajevropskih zbirk. Kot&nbsp; koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine pa bo SEM tako lahko gostil izjemne strokovnjake, ki obvladajo starodavne veščine kitajskih rokodelcev.<br /> mag. Ralf Čeplak Mencin</p> </blockquote> <p>Več informacij vam pošiljamo v pripetem sporočilu za javnost.<br /> Prav tako pošiljamo nekaj fotografij, ki jih lahko uporabite za svoje najave: <a href="https://we.tl/t-l6zezFUcCC">https://we.tl/t-l6zezFUcCC</a></p> <p><strong>Kontakti:</strong><br /> mag. Ralf Čeplak Mencin, vodja projekta, kustos SEM, ralf.ceplak@etno-muzej.si, T 01 30 08 791<br /> Služba za komuniciranje SEM, E: etnomuz@etno-muzej.si, T 01 30 08 700</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">29. september 2023</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_7"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Fri, 29 Sep 2023 09:58:13 +0000 admin 47762 at https://www.etno-muzej.si Nesnovno. Dediščina in kolektivni spomin https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/nesnovno-dediscina-in-kolektivni-spomin <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/nesnovno-cover-slo.png?itok=PKAtOn-X" width="768" height="252" alt="Nesnovno. Dediščina in kolektivni spomin" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Nesnovno. Dediščina in kolektivni spomin</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Sporočilo za javnost<br /> Slovenski etnografski muzej&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Ljubljana, 7. september 2023</p> <p>Gostujoča fotografska razstava, Španija</p> <blockquote> <p>"Napredek ne pomeni, da se včerajšnje danes izniči, temveč nasprotno, da se ohrani tisto bistvo včerajšnjega, ki je zmoglo ustvariti boljši danes."<br /> José Ortega y Gasset</p> </blockquote> <p>Slovenski etnografski muzej (SEM) v svojem jubilejnem letu, ko praznuje 100-letnico svojega obstoja, razstavno dejavnost nadaljuje z gostujočo razstavo Nesnovno. Dediščina in kolektivni spomin. Odprtje razstave bo v četrtek, 14. septembra 2023, ob 18.00 v SEM, odprl jo bo Nj. Eksc. gospod Juan Aristegui, veleposlanik Španije v Sloveniji. Razstava bo na ogled do 19. novembra 2023.</p> <p>SEM preko svojih razstav in programov predstavlja teme o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o nesnovni dediščini znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti. Prav tako SEM od leta 2011 (po sklepu Ministrstva za kulturo RS) opravlja naloge in obveznosti Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. V letošnjem letu pa obeležuje tudi 20-letnico Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (https://www.etno-muzej.si/sl/razstave/nesnovna-kulturna-dediscina-slovenije-ob-20-letnici-unescove-konvencije).</p> <p>V cikel letošnjih razstav je SEM tako umestil špansko fotografsko razstavo Nesnovno. Dediščina in kolektivni spomin. Ta v 11 razstavnih poglavjih skozi etnografsko, antropološko in estetsko perspektivo osvetljuje »dragocene drobce iz življenja v Španiji med letoma 1858 in 1988, od katerih se jih je nekaj ohranilo vse do danes. Nesnovno dediščino Španije prikazuje skozi delo, odnose, geste, prizore iz vsakdanjega življenja, poklice in praznovanja. Nekatere podobe na fotografijah med seboj loči skoraj stoletje, vendar kljub temu po svoje soobstajajo in prikazujejo življenje različnih oblik pretekle resničnosti, ki so pogosto ostale spregledane pri proučevanju kulture in z njo povezanih interpretacij«, sta zapisala kustosa razstave.</p> <p>Elementi nesnovne dediščine so pomemben del vsake kulture, so svojevrstna dediščina, ki jo Unesco varuje s Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine (Pariz, 17. oktober 2003). Ratificirale so jo številne države, vključno s Španijo. Skladno s Konvencijo se vanjo uvrščajo ustna izročila, izrazi in jezik, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituali in praznovanje, znanja in prakse o naravi in svetu, ter tradicionalne obrtne veščine.</p> <p>Fotografi v Španiji so že v 19. stoletju začeli po naročilu dokumentirati premičnine in nepremičnine, denimo katedrale, muzeje, samostane, gradove, slike, dragocene predmete itd. Nekatere med njimi sta pritegnila tudi dokumentiranje in interpretacija nesnovnih vidikov kulture - ljudi in njihovih načinov življenja, s čimer razstava ponazarja sposobnost fotografov za opazovanje vsakdanjika. Kustosa sta zapisala: »Danes nam te fotografije pomagajo bolje razumeti življenje v preteklosti, kar se je iz nje ohranilo do danes in kar se je spremenilo ali izgubilo.«</p> <p>Prikazane vsebine na fotografijah, posnetih mnogo pred podpisom Konvencije, se na pričujoči razstavi tako ponujajo v branje v novi luči. Razstava obiskovalca nagovarja k temu, da na fotografijah odkriva na prvi pogled skrite podrobnosti. Na njih so ljudje, ki se družijo in povezujejo na različnih prazničnih, delovnih ali domačih prizoriščih ob priložnostih, ki jih kljub velikim družbenim in gospodarskim spremembam v današnjem času še vedno prepoznamo.</p> <p><span class="value"><span class="value">Nesnovni svet se nam ponuja skozi oči in objektive <strong>Jeana Laurenta</strong> (čigar fotografije so bile posnete med letoma 1860 in 1886), <strong>Mariana Morena</strong> (1892–1925), <strong>Baltasarja Cueja</strong> (1891–1894), <strong>Aurelia de Colmenaresa y Orgaza</strong> (1894–1935), <strong>Pedra Ibarre </strong>(1858–1934), <strong>Eustasia Villanueve Gutiérreza</strong> (1913–1929), <strong>Otta Wunderlicha</strong> (1914–1933), <strong>Antónia Passaporteja</strong> (1901–1983), <strong>Loty</strong> (1927–1936), <strong>Luisa Escobarja Lópeza </strong>(1920–1960) in <strong>Cristine Garcíe Rodero</strong> (1949).</span></span></p> <p>Razstavo je pripravil Generalni direktorat za kulturno dediščino in likovne umetnosti Ministrstva za kulturo in šport Španije, izvedel pa Slovenski etnografski muzej na pobudo in s podporo Veleposlaništva Španije v Sloveniji kot del kulturnega programa španskega predsedovanja Svetu Evropske unije.</p> <p>Kustosa razstave sta Antonio Muñoz Carrión in María Pía Timón Tiemblo (kustodinja María Pía Timón Tiemblo bo v Ljubljani 13. in 14. septembra).</p> <p><strong>Fotografije</strong> so dostopne na povezavi <a href="https://we.tl/t-y89phUqxJf">https://we.tl/t-y89phUqxJf</a>. Prosimo, da ob objavi navedete avtorja in naslove, ki so navedeni v imenih datotek.</p> <p><strong>Kontakt:</strong><br /> mag. Maja Kostric Grubišić, koordinatorka razstave, SEM, E: maja.kostric@etno-muzej.si ,<br /> T: 01 / 3008 700, M: 040 187 920<br /> Služba za komuniciranje SEM, E: etnomuz@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 700</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">7. september 2023</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_8"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Thu, 07 Sep 2023 14:04:09 +0000 admin 47732 at https://www.etno-muzej.si Trije slovenski muzeji se septembra v Frankfurtu predstavljajo s skupno razstavo o Almi M. Karlin – pisateljici https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/trije-slovenski-muzeji-se-septembra-v-frankfurtu-predstavljajo-s-skupno-razstavo-o-almi-m-karlin <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/vizitka_alma_maksimilijana_karlin_pisateljica._pmc_k_867.jpg?itok=MjXuAyRr" width="768" height="453" alt="Vizitka Alma Maksimilijana Karlin, pisateljica. (PMC, K 867)" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Trije slovenski muzeji se septembra v Frankfurtu predstavljajo s skupno razstavo o Almi M. Karlin – pisateljici </h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Sporočilo za javnost<br /> Ljubljana, 31. julij 2023</p> <p>Pokrajinski muzej Celje (PMC), Muzej novejše zgodovine Celje (MnZC) in Slovenski etnografski muzej (SEM) pripravljajo medinstitucionalni projekt, občasno razstavo Alma Maksimilijana Karlin – pisateljica / Alma Maximiliana Karlin – Schriftstellerin, ki bo na ogled v frankfurtskem Haus am Dom – Katholische Akademie Rabanus Maurus (Domplatz 3, DE-60311 Frankfurt am Main) med 15. septembrom in 23. novembrom 2023.</p> <p>Razstava <strong>Alma Maksimilijana Karlin – pisateljica</strong>, ki se navezuje na program <strong>Frankfurtskega knjižnega sejma 2023</strong> in posebno vlogo Slovenije kot častne gostje, bo izpostavila literarno pot Alme M. Karlin in njeno prepletenost v času in prostoru. Naslov povzema naziv na originalni Almini vizitki, s katero se je Alma predstavljala in odraža njen osrednji življenjski cilj – pisanje. Razstava gradi na izpostavljenih citatih iz njenih knjižnih del, s katerimi presprašuje vedno aktualna vprašanja o pozicijah moči, vlogi tradicij, vprašanju spolov in družbenih neenakosti.</p> <blockquote> <p>Le kdo ne kroži okoli nikogar, je popolnoma svoboden.<br /> (Sama, str. 248–250, Moje pisateljevanje se prebudi. Uvodni citat razstave, ki ga je Alma M. Karlin zapisala v svoji avtobiografiji.)</p> </blockquote> <p><strong>Alma M. Karlin (1889–1950)</strong>, svetovna popotnica, pisateljica, poliglotka, teozofinja, svetovljanka, rojena v Celju, je svojo pretresljivo življenjsko zgodbo, pogosto nerazumljeno ter izkušnje osemletnega potovanja okoli sveta v oddaljene kraje in med tuje ljudi, prelila v svoja literarna dela.</p> <p>V osrednjem delu razstave se z izbranim spremnim gradivom predstavlja 36 prvih knjižnih izdaj Alme M. Karlin. To so prve izdaje iz zgodnejšega obdobja, potopisi iz 30. let 20. stoletja, ki so njena najodmevnejša in najbolj prepoznavna dela ter knjige, ki so prvič izšle šele po avtoričini smrti. Razstavljeno gradivo priča o povezavah in prizadevanjih med Karlinovo, njenimi deli, različnimi založniškimi hišami in kritiki.</p> <p>Razstavno vsebino povezujejo sodobne umetniško-literarne refleksije: povečave ilustracij in izbor originalov slikarke Huiqin Wang, ki jih je umetnica izrisala za slikanico Mala Alma na veliki poti (avtorja Huiqin Wang, Milan Dekleva, založba Mladinska knjiga Založba, 2020) in dopolnila za projekt kratkega animiranega filma Alma, neuklonljiva ženska (režija: Huiqin Wang, Andrej Kamnik, 2022) in kopije stripovske biografije Weltbürgerin aus der Provinz avtorjev Marijana Pušavca in Jakoba Klemenčiča (Bahoe Books 2020).</p> <p>Avtorji razstave se z raziskavami in predstavitvami dela in življenja Alme M. Karlin ukvarjajo že dlje časa: Tanja Roženbergar – raziskava, dokumentacija pričevanj in razstava Alma vox populi, publikacija Almine meje in margine; Marija Počivavšek – strokovno sodelovanje pri knjižnih projektih Moji zgubljeni topoli, Peš po domačih krajih idr.; Stane Rozman – organizacija razstav o Almi Karlin v mednarodnem prostoru. V tokratnem fokusu pa izpostavljajo Almino bogato in raznovrstno literarno pot.</p> <p><strong>Kolofon</strong><br /> Občasno razstavo Alma Maximiliana Karlin – Schriftstellerin so pripravili Pokrajinski muzej Celje, zanj Stane Rozman, v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in Slovenskim etnografskim muzejem.<br /> Avtorji razstave: dr. Marija Počivavšek (MnZC), Stane Rozman (PMC), dr. Tanja Roženbergar (SEM)<br /> Strokovna sodelavka: Jerneja Jezernik<br /> Avtorica likovnih del: Huiqin Wang<br /> Avtorja slikanice Huiqin Wang, Milan Dekleva<br /> Avtorja animiranega filma: Huiqin Wang, Andrej Kamnik<br /> Avtorja stripovske biografije: Marijan Pušavec, Jakob Klemenčič<br /> Prevod: Linguina, Mateja Ajdnik Korošec s.p.<br /> Gradivo za razstavo: Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje, Narodna in univerzitetna knjižnica, Osrednja knjižnica Celje, Mladinska knjiga Založba, Bahoe Books; Helena Ojsteršek, Huiqin Wang, Andrej Kamnik</p> <p>Razstavo so omogočili Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Celje, Javna agencija za knjigo, Haus am Dom – Katholische Akademie Rabanus Maurus, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje in Slovenski etnografski muzej.</p> <p><strong>Kontakti:</strong><br /> Stane Rozman, Pokrajinski muzej Celje, E: stane.rozman@pokmuz-ce.si, T:041/814706<br /> dr. Tanja Roženbergar, Slovenski etnografski muzej, E: tanja.rozenbergar@etno-muzej.si, T: 01/3008792<br /> dr. Marija Počivavšek, Muzej novejše zgodovine Celje, E: marija.pocivavsek@mnzc.si T: 03/4286412</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">8. avgust 2023</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_9"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Tue, 08 Aug 2023 07:33:50 +0000 admin 47703 at https://www.etno-muzej.si Odprtje fotografske razstave Dediščina starega Egipta: Fotografski arhiv Güntherja in Ingrid Hölbl https://www.etno-muzej.si/sl/sporocila-za-javnost/odprtje-fotografske-razstave-dediscina-starega-egipta-fotografski-arhiv-guntherja-in-ingrid-holbl <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/philae_2002_19_7_www.jpg?itok=VCISII0j" width="735" height="480" alt="Odprtje fotografske razstave Dediščina starega Egipta: Fotografski arhiv Güntherja in Ingrid Hölbl" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Odprtje fotografske razstave Dediščina starega Egipta: Fotografski arhiv Güntherja in Ingrid Hölbl</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Sporočilo za javnost<br /> Slovenski etnografski muzej&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;<br /> Ljubljana, 27. junij 2023</p> <p>Odprtje fotografske razstave Dediščina starega Egipta: Fotografski arhiv Güntherja in Ingrid Hölbl</p> <p>Slovenski etnografski muzej (SEM), Vas vljudno vabi na odprtje fotografske razstave Dediščina starega Egipta: Fotografski arhiv Güntherja in Ingrid Hölbl, ki bo v četrtek, 29. junija ob 18.00, v SEM.</p> <p>Decembra leta 2021 je Slovenski etnografski muzej pridobil obsežen fotografski arhiv kulturne dediščine Egipta in zahodnega Sredozemlja. Arhiv sta muzeju podarila zakonca mag. Ingrid in prof. dr. Günther Hölbl iz Avstrije. Egiptolog prof. dr. Günther Hölbl je že leta 1974 začel s sistematičnim fotografiranjem arheoloških najdišč in ustvaril okoli 14.000 diapozitivov. Na razstavi bo prikazan izbor fotografij egipčanskih svetišč in grobnic, ki se nahajajo ob reki Nil, na rečnih otokih in v puščavskih oazah.</p> <p>Avtorji razstave so dr. Marko Frelih, prof. dr. Günther Hölbl in dr. Urška Furlan. Razstava je na ogled do 27. avgusta 2023.</p> <p>Izjava soavtorja razstave:</p> <blockquote> <p>Letos mineva trideset let, ko sem na Dunaju spoznal Ingrid in Güntherja Hölbl, dva izvrstna poznavalca antične zgodovine ter velika popotnika po državah Sredozemlja in njegovega zaledja. Med raziskavami ikonografije srednjeevropske situlske umetnosti v relaciji do mitologij, religij in ritualov velikih kultur Sredozemlja sem pogosto delal v zasebni študijski knjižnici zakoncev Hölbl. Iz sodelovanja so se razvile različne dejavnosti in tako je prof. dr. Günther Hölbl, eden najbolj znanih avstrijskih egiptologov, večkrat obiskal Ljubljano kot predavatelj v Slovenskem etnografskem muzeju in na Slovenskem festivalu znanosti. Leta 2003 je postal častni član Kluba prijateljev Slovenske znanstvene fundacije.<br /> V povezavi s fundacijo in muzejem je nastala tudi pobuda o nastanku Centra za egiptologijo in medkulturne povezave v Sredozemlju, ki je formalno postal del Kustodiata za zbirke iz Afrike in Amerike v Slovenskem etnografskem muzeju. Ideja o raziskavah medkulturnih povezav je pripeljala do sistematičnega dokumentiranja obsežnega fotografskega arhiva zakoncev Hölbl.<br /> Od 1974 dalje je dr. Günther Hölbl načrtno fotografiral arheološko dediščino sredozemskih držav, največjo pozornost pa je namenil Egiptu. Sodi med redke egiptologe, ki&nbsp; objavlja knjige z lastnimi fotografijami! Na terensko fotografiranje se je vedno zelo dobro pripravil, izbrane motive je pogosto večkrat fotografiral z barvnim dia filmom ob različnih svetlobnih pogojih. Soproga mag. Ingrid Hölbl, je med fotografiranjem skrbela za opise in dokumentacijo posnetkov. Obsežen fotografski arhiv je v večji meri že skeniran in na razpolago za uporabo. V muzeju smo slikovno gradivo že koristili pri različnih publikacijah in razstavah kot so npr. Magija amuletov (2014), Zmaj vseh zmajev (2018) in Sveti konji-nebesni jezdeci (2022).<br /> Zakonca Hölbl z donacijo izjemnega fotografskega arhiva Slovenskemu etnografskemu muzeju odpirata številne možnosti za raziskave starih sredozemskih kultur, predvsem epohalne egipčanske kulture, ki je pustila globoke sledi v genezi človeške civilizacije od prazgodovine do današnjih dni.</p> </blockquote> <p>Dr. Marko Frelih, Kustodiat za afriške in ameriške zbirke<br /> <br /> <strong>O arhivu</strong>:<br /> V prvi fazi sta arheolog dr. Marko Frelih in egiptolog prof. dr. Günther Hölbl skenirala okoli 14.000 diapozitivov arheoloških znamenitosti iz doline Nila in eksponatov iz Egiptovskih muzejev.<br /> Egipčanski del arhiva vključuje predvsem fotografije templjev in posmrtnih kompleksov iz zgodnjega dinastičnega obdobja in Starega, Srednjega in Novega kraljestva, do poznejših obdobij Ptolomajcev in rimskih cesarjev ter koptskih samostanov in cerkva vse do danes. Dokumentirana je celotna dolina Nila od delte na severu, preko Srednjega Egipta do templjev Gornjega Egipta in do Nubije na jugu. Kasnejša potovanja so vodila donatorja v oaze zahodno od doline Nila in skozi vzhodno puščavo z v skale vklesanimi napisi in kultnimi prostori v Vadi Hammamat do rimskih rudnikov, templjev in puščavskih naselbin Mons Claudianus, Mons Porphyrites ter do rudnikov Mons Smaragdus z rimskimi postojankami in puščavskimi cestami, ki vodijo do Rdečega morja.</p> <p>Arhiv je bil po eni strani ustvarjen kot pripomoček profesorja Hölbla za univerzitetna predavanja na Dunaju, Salzburgu, Kataniji, Kairu in Aleksandriji, po drugi strani pa je arhiv služil znanstvenim publikacijam. SEM sta Ingrid in Günther Hölbl podarila arhiv z iskreno željo, da bodo fotografije obogatile muzejsko dokumentacijo in v različnih medijih dosegle širšo javnost ter spodbudile zanimanje med mladimi za bogato dediščino Egipta in sredozemskih kultur.</p> <p><strong>Kontakti</strong>:<br /> Dr. Marko Frelih, kustos SEM, E: marko.frelih@etno-muzej.si, T: 041 330 537<br /> mag. Irena Plešivčnik, Služba za komuniciranje SEM, E: etnomuz@etno-muzej.si, T 01 30 08 798</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">27. junij 2023</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_10"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Tue, 27 Jun 2023 09:43:49 +0000 admin 47668 at https://www.etno-muzej.si