SI

Material: les, kovina, tkanina
Glasbilo v obliki močnejše palice, na zgornjem koncu ima izrezljan človeški obraz, spodaj otroški čevelj . Glava je pokrita z dvema kovinskima ploščicama (del konserve), ki se premikata in žvenketata. Prav tako se premokajo plačevinasti predmeti, ki so pritrjeni vzdolž palice: konserve, oblepljene z okrasnimi trakovi, žeblji s kroglicami, kovinski pokrovci od pivskih steklenic. Glasbilo povzroča hrup, ko se udari s čevljem po tleh.

Mandolinske citre so sestavljene iz melodijskih in spremljevalnih strun (akordov). Nad violinskimi strunami je naprava z vzmetnimi gumbi. Stare so cca 70-80 let. Mandolinskih citer ni veliko, je redko glasbilo in jih je Rado Kokalj kupil bolj proti koncu. Ohišje pri vseh citrah mora biti resonančno.

Material: les, kovinske strune
Tamburica - brač, na štiri strune.

Izdelan v otroški delavnici v Hiši otrok in umetnosti, po arhivskih virih, 2004.

Buče, školjka, različni zveneči predmeti.

Diatonična harmonika v relativno dobrem stanju.
Harmonika je del zapuščine dedka Antona Baligača, znanega prekmurskega godca in dolgoletnega člana znamentitega ljudskega sestava - Beltinške bande.

Ohišje je v obliki srčka, imajo 4 strune. Igra se jih z lokom (desna roka). Z levo pa se »obira« po strunah. Ko jih je kupil, so bile čudovito ohranjene in so še vedno. Rado Kokalj jih je zelo težko dobil in bile so zelo drage. Violinske citre se igra po notnem zapisu (kot tudi mandolinske citre).
Violinske citre so hranjene v kartonskem kovčku, ki ima obliko solze.

Klarinet je del zapuščine dedka Antona Baligača, znanega prekmurskega godca in dolgoletnega člana znamentitega ljudskega sestava - Beltinške bande.

Izdelal v delavnici SEM po spominu iz mladosti Janez Črne (Gorenjska).

Narejen je iz pločevine, ploščate oblike, ob strani zakovice, znotraj obešen kembelj (=utež), zgoraj polkrožna kovinska zanka za obešanje. Serija 7 zvoncev (EM 16990 - EM 16996).
Prvotna funkcija: živinski zvonci, sedaj jih izdeluje kot turistične spominke.
Zvonec je zlate barve in ima na eni strani šopek s planiko, murko in encijanom.
Mere:
v= 12cm
r= 7,5cm

Razklano koruzno steblo, ki se pri udarjanju oglaša.

Domače ali bordunske citre so ljudje sami delali doma. Imela jih je vsaka hiša. Z lipovo paličico so drgnili po strunah. Citram je dodana paličica za drgnjeneje po strunah.

Izdelal na prošnjo SEMa Štefan Rutar (ok. Cerknega), po spominu iz otroštva.

Izdelal po naročilu SEM Romeo Vovk; po spominu iu ilirskobistriškega konca.

Pustna maska iz plastike, obrazna maska v belo črni barvi. Ima odprtino za usta in oči. Masko se pritrdi na obraz z elastičnim trakom.
Mere: v velikosti človeškega obraza:
d=27cm
š=14cm
g=12cm
Maska je bila ob pridobitvi leta 1989 nova.

Pustna maska, naličje iz plastične mase, v podobi človeškega obraza. Polovico obraza je v zlati barvi, polovica pa v beli barvi. Za oči in usta ima odprtini.
Mere: v meri človeškega obraza.
d=18cm
š=17,5cm
g=7cm

Pustna maska, naličje iz plastične mase v podobi človeškega obraza, tip bradatega, dolgolasega hippija. Lase ima rjave barve z rdečim trakom. Za oči in usta ima odprtine.
Mere: v meri človeškega obraza:
d=24cm
š=18cm
g=10cm

Obrazna maska, naličje iz plastične mase v podobi mroža. Označujejo ga dolgi okli. Očesni odprtini ima obrobljeni s črno in modro barvo.
Mere:
d=22cm
š=16cm
g=6m

Obrazna maska, naličje iz plastične mase v podobi Kitajca. Postrani obrvi - oči, očesni odprtini sta obrobljeni z zeleno in črno barvo, ozki navzodl raščeni brki.
Mere:
d=18cm
š=13,5cm
g=6,5cm

Delna obrazna maska: očala in zajčji gobček, ki se natakne na nos. Očala imajo dolge ročaje, ki se zataknejo za ušesa. Očala in gobček sta črne barve.
Mere: naravna velikost:
d=34cm
š=10cm
g=6cm

Pustna maska, naličje iz plastične mase, v podobi človeškega obraza, črni lasje, z modro prevezo čez desno oko, črni brki in brada, rdeča usta, predstavlja morskega gusarja. Za eno oko in usta ima odprtino.
Mere: v meri človeškega obraza.
d=23cm
š=19cm
g=9,5cm

Obrazna maska je narejena iz tankega plastičnega materiala. Natakne se na obraz, ob straneh je potegnjena tanka okrogla elastika. Za oči in usta ima odprtine. Tip benečanske karnevalske maske. Usta ima zelena, eno oko zeleno, drugo srebrno.
Mere:
d=20cm
š=13cm
g=8cm

Obrazna maska, naličje iz plastične mase v podobi človeškega obraza. Varianta beneških karnevalskih mask. Črna podlaga z rdečimi in srebrnimi črtami po obrazu.
Mere:
d=20cm
š=11,5cm
g=8cm

Pustna maska, naličje iz plastične mase, v podobi človeškega obraza. Črni lasje, rdeča usta rahlo rdeč nos, modre oči. Tip babice. Čez ušesa je potegnjena vrvica.
Za oči in usta ima odprtini.
Mere: v meri človeškega obraza.
d=24cm
š=18cm
g=8,5cm

Obrazna maska, naličje iz plastične mase v podobi človeškega obraza. Konkretno predstavlja maska Dimitrija Rupla, slovenskega zunanjega ministra v letu 1992. Čez ušesa je speljana okrogla vrvica.
Mere:
d=27cm
š=17,5cm
g=11,5cm

Polovična obrazna maska je narejena iz tankega plastičnega materiala. Pokrije oči in nos. Natakne se na obraz, ob straneh je potegnjena tanka okrogla elastika. Za oči ima odprtine. Črna z rdečim noso (kljunom).
Mere:
d=25cm
š=21cm
g=8cm

SOMERNO ORALO / četverokotno ralo s kolci, plúžnica / Zgornja Kungota / trd les, železo / gredelj, d – 170 cm; plaz, d – 45 cm; lemežnici, d – 28 cm; someren lemež, d – 42 cm, š – 27 cm / inv. št. 8186.

Oralo je bilo leta 1958 kupljeno od Franca Ravnjaka, Sleme 17, Zgornja Kungota (pri Mariboru).
Inventarizacija Fanči Šarf, leta 1958:
»Oralo, drevo s simetričnim lemežem, 'plužnica'. Gredl 'gregl' (gredelj) je 170 cm dolg, raven, spredaj 23 cm od konca preluknjan, 66 cm od luknje (odprtine) pa je v gredl vsajeno črtalo 'rézanca'; 24 cm od črtala je skozi gredl pretaknjen kozolec. Zadaj gre gredl skozi ročico. Gredl je zlasti okoli črtala močno okovan (z železnimi obročastimi vezmi). Ročica 'držač' je spodaj vsajena v plaz, zgoraj pa se razdeli v dve naravni rogovili, ki rabita za držo. Plaz je 45 cm dolg, zadaj razdeljen v dva naravna (rogovili) navzgor in navzven ukrivljena podaljška (netipični lemežnici), dolga 28 cm. Peta plaza in podaljška sta na koncu okovana. Lemež 'oráunik' je simetričen, 42 cm dolg, 27 cm širok. Les bukov; stanje dobro. – S plužnico so prenehali orati okoli l. 1926.«

SOMERNO ORALO / osipalnik, seučedur / Senik, Gornja Brda / trd les, železo / gredelj, d – 189 cm; ročice, v – 77 cm, š – 59 cm; kozolec, v – 53 cm; oplaz, d – 51 cm; someren lemež, d – 37 cm, š – 25 cm / inv. št. 21688.

Oralo je bilo vpisano v knjigo »Prihodi muzejskih predmetov 1965–1976« pod tekočo številko 26, in sicer kot ralo. Prepoznavanje je omogočil predmetu ustrezajoč risan zapis (katalog št. 14) v slikovnem gradivu Terena 10, Brda. Gre za oralo s somernim železnim lemežem, brez črtala; s kolenasto ukrivljenim gredljem, vsajenim v plaz, s pravokotno odprtino za črtalo, spodaj prekrito s trakom iz železne pločevine, in z okroglimi odprtinami za pretikanje gredeljnika; z ročicama, utrjenima s prečnima paličastima vezema in sredinskim stebričem, rastočim iz plaza; s paličastim železnim kozolcem z navoji in metuljasto matico za uravnavanje globine oranja. Gredelj je iz gabrovine, ročice iz bukovega lesa, plaz (podaljšan v stebrič) iz hrastovine. Domač kolarski izdelek. V rabi sredi 20. stoletja, najverjetneje pri Golbanovih, Senik 14.

SOMERNO ORALO / četverokotno ralo na oje, aráuo / Srednji vrh / les, železo / gredljasto oje, d – 382 cm; ročica, v – 92 cm; plaz, d – 70 cm; deske, d – 45 cm; someren lemež, d – 34 cm, š – 26 cm; črtalo, d – 41 cm / inv. št. 7794.

Oralo je bilo leta 1955 kupljeno od Franca Ariha, Srednji vrh 19 (nad Martuljkom).
Inventarizacija Fanči Šarf, leta 1957:
»Ralo 'arauo' na oje. Po sestavnih delih podobno ralu 7793 (št. 18), le pod ojem (gredljastim ojesom) je v ročico vsajen 80 cm dolg tramič, v katerega je spredaj pritrjeno črtalo. Kozolec je pretaknjen skozi tramič in plaz. Skozi oje in tramič je pretaknjena železna vinta 'šrauf', ki se zgoraj končuje z ročico (za reguliranje globine oranja). Mere sestavnih delov: plaz 70 cm dolg, ročica 92 cm visoka, oje 3,82 m, črtalo 41 cm, lemež d. 34, š. 26 cm – dile so sestavljene iz spodnje krajše in zgornje daljše (d. 45 cm). Oje smrekovo, ostali deli bukovi. Stanje dobro. – Ralo že 50 let ni bilo v rabi.« (Podrobnejši opis in raba v Orel 1955: 59–62.)

SOMERNO ORALO / ralo brez plaza, s kolci, dréuc?l / Podkoren / les, usnje, železo / gredelj, d – 152 cm; someren lemež, d – 19 cm, š – 17 cm; kolca, š – 88 cm; kolesi, p – 54 cm; vprežni drog, d – 56 cm / inv. št. 7791a, b.

Inventarizacija Fanči Šarf, leta 1957:
»Ralo brez plaza 'dreuc?l', narejen na enak način kot inv. št. 7790 (št. 15), le drog (gredelj) je krajši (1,52 m), na njem pa je ob strani pribit 17 cm dolg usnjen trak, ki je rabil za otko. Na zadnjem koncu pri kolenu je vrezana letnica 1900. Kavelj je zakrivljen navzdol v kotu 95°. Ročici sta ravni, 55 cm dolgi, zadaj potisnjeni navzven. K drogu sta pribiti in okovani z obročom (obročasto vezjo). 'Lemeš' (lemež) je spredaj koničast (d. 19 cm, š. 17 cm). Deski sta smrekovi. Stanje dobro.«
b – »Kolca ('kuž?nk?' ali 'kuž?nć?') z dvemi kolesi, premer 54 cm. Širina kolc 88 cm. Drog, vsajen v blazino med kolesi (vprežni drog), je 56 cm dolg, spodaj okovan, spredaj ima pritrjeno železno kljuko (kavelj) ter verižico z železnim klinom. Na drogu je privezana veriga gradanca (gredeljnica) s štirimi okroglimi členi ter dvema končnima večjima členoma. – Kolca so rabili skupaj z enim ali drugim 'dreuclom'.« (O ralu in njegovi funkciji gl. podroben opis v Orel 1955: 63–66 .)

NESOMERNO ORALO / enojni plug / neznan krajevni izvor / trd les, železo / gredelj, d – 195 cm; ročice, v – 80 cm, š – 49 cm; kozolec, v – 50 cm; plaz, d – 50,5 cm; deska, d – 87 cm; nesomeren lemež, d – 31,5 cm, š – 27 cm / inv. št. 21696.

Gre za enojni plug, z nesomernim železnim lemežem, leseno desko in manjkajočim črtalom; s kolenasto navzdol ukrivljenim gredljem, utrjenim z obročastimi vezmi iz železne pločevine, z železnim držalom za otko in s tremi okroglimi odprtinami za pretikanje gredeljnika; z ročicama, utrjenima z dvema lesenima prečnima paličastima vezema in s tretjo, s kratko spodnjo prečko, ki povezuje ročici z desko; z ožjim lesenim deskastim kozolcem. Gredelj in ročici so iz gabrovega lesa, kozolec, plaz in deska iz bukovine.

SOMERNO ORALO / četverokotno ralo s kolci, špíčmoh / Zgornje Jezersko / trd les, železo / gredelj, d – 210 cm; ročica, v – 97 cm; kozolec, v – 99 cm; plaz, d – 150 cm; lemežke, d – 66 cm; kolca, š – 59–68 cm / inv. št. 7243.

Oralo je muzej leta 1950 kupil od Anzelma Anka z Zgornjega Jezerskega 9. Prvotna lastnica je bila Uršula Muri z Zgornjega Jezerskega 12.
Inventarizacija Pavle Štrukelj, leta 1955 (povzeta po razpravi o ralu na Slovenskem, Orel 1955: 32–36):
»Oráu, špičmoh (Spitzmaus, strupena poljska žival), ralo. Štirje glavni leseni deli tvorijo četverokotno oz. četverostransko ogrodje: pósad (plaz), gréd?l (gredelj), ročíco in kózuc (kozolec). Podsad se imenuje spodnji vodoravni del in se pri oranju plazi po zemlji, zato ga često nazivajo plaz. D = 150 cm. Na zadnji del podsada je spodaj pribita šina v dolžin 28 cm, ta del se imenuje peta. V podsad je nad peto vsajena ročica (viš. = 97 cm), ki ima na vrhu stružen držau (držaj). Spodaj je ročica pritrjena na podsad z železno podporo ali stično (d = 14,5 cm). Glečounca ali gleč?nca (d = 18 cm, š = 3 cm) je reža (odprtina) v ročici. V njo je pritrjen gréd?l (d = 2,10 m), ki je neenakomernih oblik. Kela je nameščena v glečov?nci«, to je posebna zagozda, s katero so prestavljali gredelj nižje ali višje. Lesena deska, kózuc (v = 99 cm, š = 14 cm) je vsajena v podsad in pritrjena nanj z dvema lesenima cvekoma. S kozucem, vez med gredljem in podsadom, je orač reguliral plitvo ali globlje oranje. Križa v obliki črke X pa sta vrezana kot čarodejno znamenje za srečno oranje. Drugi sestavni del oráun?k, simetrično orno železo (someren lemež), je nasajen obenem na podsad (plaz) na lémože (lemežke), ki je tretji sestavni del rala. Narejene so iz enega kosa lesa ter položene na ves sprednji del podsada v dolžini 66 cm. Lemože so obite s kosi železa ali pleha, da se ne bi pri oranju preveč izrabile. Kolca, oráuski poden, v katere vpregajo živino, imajo kolesníce, os (oziroma blazino) in soro (gre za vprežni drog). Razdalja med kolesnicami je ca. 59 – 68 cm. / … / Stari Jezerjani so s tem oralom običajno orali po ravnem in položnejšem svetu, od tod tudi njegova težka in velika oblika. Vanj so vpregli en par volov. Ker je rezalnica (7244) samostojni sestavni del rala pri tem načinu oranja, je ralo vedno šlo za rezalnico. Na Jezerskem so orali s takim ralom do zadnjih desetletij 19. stoletja. Deloma so ga uporabljali tudi še pozneje, toda njegova funkcija se je spremenila: orodje za okopavanje in oranje krompirja.«

NESOMERNO ORALO / enojni plug / neznan krajevni izvor / trd les, železo / gredelj, d – 172,5 cm; ročice, v – 82 cm, š – 45 cm; kozolec, v – 42 cm; oplaz, d – 42 cm; deska, d – 77 cm; nesomeren lemež, d – 28 cm, š – 22,5 cm; črtalo, d – 52 cm / inv. št. 21699.

Enojni plug, z nesomernim železnim lemežem, leseno desko in s črtalom; s kolenasto navzdol ukrivljenim gredljem s premakljivim lesenim gredeljnikom in leskovo trto za pripenjanje na kolca; z ročicama, utrjenima z daljšo gornjo in kratko spodnjo prečno paličasto leseno vezjo; z ožjim lesenim deskastim kozolcem. Gredelj iz jesenovine, kozolec in plaz sta iz brestovega lesa, ročici in deska iz bukovine.

SOMERNO ORALO / osipalnik, osipáunik / Razdrto / trd les, železo / gredelj, d – 170 cm; ročici, v – 82 cm, š – 60 cm; kozolec, v – 37 cm; plaz, d – 55 cm; deski, d – 50 cm; someren lemež, d – 20 cm, š – 27 cm; kolesce, p – 26 cm / inv. št. 16523.

Gre za leseno oralo (gredelj, ročici) s somernim železnim lemežem, z železnim plazom, desko, kozolcem in vrtljivo ročico za uravnavanje globine oranja; z rahlo ukrivljenim gredljem, po vsej dolžini utrjenim s trakom iz železne pločevine in z obročastimi vezmi, z odprtino za črtalo (slednje manjka) in s kavljem na prednjem koncu. Gredelj in obe ročici (desna je odlomljena) so iz jesenovine. Osipalnik je bil narejen v istem času in kraju kakor št. 34, le da je bil v rabi nekaj dlje, in sicer do leta 1925; »za vrste narédit in potlej za osipat«.

NEPOPOLNA KOLCA / kolca, plúžne / Šmarje, Sap / trd les, železo / jezik in klešče, d – 150 cm / inv. št. 7632.

Predmet je bil pridobljen kot dar na Terenu 2, Šmarje-Sap, med 1. in 31. avgustom 1949.
Inventarizacija Pavle Štrukelj, leta 1956:
»Plužne brez koles, sestavni del pluga. Lesena priprava narejena v obliki
križa, z velikim lesenim ročajem – locnjem (držajem) na enem koncu, ta del je premičen in služi za uravnavanje. Konec ima pritrjen železen kavelj.«

NESOMERNO ORALO / model enojnega pluga, s kolci / Zadvor pri Sostrem / orehov in lipov les, železo in svinec / d – 37 cm, š – 11,5 cm, v – 10,5 cm / inv. št. E 2271 / stara inv. št. Narodnega muzeja 1189.