Rovaši

Konusna paličica, na katero je s svinčnikom napisano IME. Pripadajočega dela ni. S tovrstnimi rovaši so valjarji označevali tkanine, ki so jih prejeli v valjanje. Rovaš je izdelal domačin iz Suhorij. Gre za ponazorilo.

Lesena skrivenčena palica, na spodnji strani ima konico. Ima zareze I in X. Po osmih zarezah I sledi zareza X. Po četrti zarez X je palica obrezana po celotnem obsegu. Verjetno gre za oznako za eno leto. Če to drži, je bila palica v rabi dve leti.

Palica za štetje brent iz olupljene hrastove veje z izrastkom, ki ima vlogo ročaja. Palica je v zgornji polovici poškodovana (počena in prelomljena), zato je ovita z žico in ima zabitih sedem žebljev. Na palico so na štirih koncih zarezani znaki I in X, kar kaže na to, da bi bila palica lahko v uporabi štiri leta. Znak X vedno sledi devetih ravnih zarezah. Palico je muzeju podaril Jože Kifonja iz Malega Brebrovnika. V rabi je bila do l. 1972.

Za vodenje evidence o opravljenem delu. Kvadratna ploščica iz pocinkane železne pločevine s porezanimi vogali in luknjico v gornjem desnem kotu. Na ploščico sta vtisnjeni števili 18 (hišna številka) in 200 (številka špana) ter inicialke lastnika J B. Gre za cel špan. V rabi so bili še v 70. letih 20. stoletja v Slovenskih goricah.
Prejšnji lastnik je bil Anton Vodan iz Očeslavcev.

Roš je uporabljal barvar za označevanje blaga, ki ga je dobil v barvanje.
Material: medenina
Opis materiala: pločevina
Mere: 2,3 x 2,4 cm
Ohranjenost: dobra
Pravokotna kovinska ploščica s kvadratno luknjico ob robu in s punciranima inicialkama A W in številko 23. Nima dvojnika.

Deščica iz smrekovega lesa, ki je po dolžini razžagana v tri plasti tako, da se srednji del drži ročaja, zgornji in spodnji del pa sta izžagana. Ob straneh so zareze, ki tečejo čez vse tri dele. Na gornjem delu je s svinčnikom zapisano: Voznik Černe / jama Battelino / 1m / gramoz iz stene / stavba kemična to. Spodnji del manjka. Rovaš je uporabljala tvrdka Tönnies iz Ljubljane za štetje prepeljanih vozov gramoza.

Trodelni rovaš (en del manjka) tvrdke Toennies iz Ljubljane.

Zadolžnice za vino.
Material: les
Tehnika izdelave: unikatno ročno delo
Tehnika okrasa: napisi, zareze
Ohranjenost: dobra
Rovaši, nanizani na vrvico, vpeto v lesen lok. Rovaše je 14. 3. 1912 muzeju poklonil Martin Matjašič, poslanec iz Rosalnic.

Lesena štiriroba nekoliko ukrivljena palica iz lipovega lesa. Na eni stranici so zarezani znaki I, V in X v različnih kombinacijah. Posamezne kombinacije so med seboj ločene z manjšimi sredinskimi zarezami. Nekateri znaki so na spodnjem robu odrezani. Na nasprotni strani palice je s svinčnikom napisano št. 17 in z nalivnim peresom dvakrat podčrtan podpis Matjašič Štefan ter napisa Rovaš in Lipa. Vidne so sledi dveh štampiljk časopisa Novine. Rovaš je uporabljal vaški župan za beleženje oddanih dajatev.

Lesena palica za štetje brent z zarezami (I, X) na štirih straneh. Prvih deset zarez je označenih z I, vsaka enajsta z X. Na vrhu je palica zaobljena. V inventarni knjigi sicer piše, da gre za religiozni predmet iz Korpič, Korpiški greben pri sv. Lenartu v Ziljski dolini, vendar gre očitno za brentarsko palico, po pripisani opombi Kosa najverjetneje s Štajerskega. Pri vrhu roča so vidne zareze številk 1, 2 in 3. Lahko bi šlo za označbe let uporabe. V tem primeru je bila v uporabi štiri leta.

Olupljena bukova veja za štetje brent z 39 zarezami. Vse so v strnjenem nizu vzdolž palice, iz česar lahko sklepamo, da je bila brentarska palica v uporabi le eno leto. Les je na nekaterih delih razpokan in ponekod naluknjan od lesnega črva. Palico je leta 1951 ob vznožju vinograda v Trebelnem našla terenska ekipa Slovenskega etnografskega muzeja (Teren 6, Mokronog).

Roš je uporabljal barvar za označevanje blaga, ki ga je dobil v barvanje.
Material: baker
Opis materiala: pločevina
Mere: 3,2 x 2 cm
Ohranjenost: dobra
Pravokotna kovinska ploščica s posnetimi robovi, luknjico ob robu in s puncirano številko 774. Nima dvojnika.

Dve neolupljeni leskovi paličici. Vsaka paličica je po dolžini do polovice izklana. Če paličici z izklanima deloma zložimo skupaj, sta skladni. S tovrstnimi rovaši so valjarji označevali tkanine, ki so jih prejeli v valjanje. Rovaš je izdelal domačin iz Javorij. Gre za ponazorilo.

Za vodenje evidence o izposoji vina ali žita. Lesen lok (ki je na vrhu polomljen) , je na vsaki strani na dveh koncih preluknjan.Luknjici na isti višini povezuje vrvica, ki je pretaknjena čez luknjici in na obeh koncih zavozlana. Na zgornji in spodnji vrvici so lesene paličice - rovaši, ki imajo na enem koncu luknjico, skozi katero gre vrvica. Na zgornji vrvici je nanizanih 27 rovašev - matic, na spodnji vrvici 42 rovašev - matic.
Na rovaših so zareze Iin X, v nekaj primerih tudi isti znaki zapisani s svinčnikom. Na nekaj rovaših zarez ni, najbrž so odrezane. Na nekaj rovaših so slabo vidni napisi. Večina rovašev je podobnega tipa, gre za matice. So različnih dolžin: 6 cm - 19 cm. Na šopu je listič z napisom Dar Martin Matjašič, Rosalnice 14. III. 1912.

Deščica iz smrekovega lesa, ki je po dolžini razžagana v dve plasti tako, da se spodnji del drži ročaja, gornji del pa je izžagan. Na prehodu med ročajem in izžaganim delom je z dletom izdelan valovit prehod, po katerem so se ločevali posamezni furmani. Ob strani so zareze, ki tečejo čez oba dela. Rovaš je uporabljala tvrdka Matko Curk iz Ljubljane za štetje prepeljanih vozov gramoza.
Vzorec je iz l. 1944. Take rovaše so rabili pri gradnji Univerzitetne biblioteke.

Za vodenje evidence o opravljenem delu. Pravokotna ploščica iz pocinkane železne pločevine s porezanimi vogali, en vogal ploščice je odrezan. V gornjem desnem kotu je luknjica. Na ploščico je vtisnjeno število 13 in inicialki J A. Gre za tričetrtinski špan kmeta iz SV Slovenskih Goric. V rabi so bili še v 70. letih 20. stoletja v Slovenskih goricah.
Prejšnji lastnik je bil Anton Vodan iz Očeslavcev.