Predavanje dr. Marka Freliha bo 10. decembra 2018 ob 18. uri v Kovaškem muzeju v Kropi.

Arheolog dr. Marko Frelih že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Je avtor odmevne razstave Zmaj vseh zmajev na Ljubljanskem gradu leta 2018 ter več poljudnih in strokovnih prispevkov o zmajih. Ena od pojavnih oblik zmajev, ki še ni dobro raziskana, so kovani zmaji. Kovači so jih v svoja kovana dela vključevali že v daljni preteklosti, v Kropi pa so zmaje do umetniške nadgradnje pripeljali mojster Joža Bertoncelj in njegovi nasledniki, učenci Šole za umetno kovinarstvo v Kropi.

Dr. Marko Frelih predavanje posveča pokojnemu kolegu, prof. dr. Zmagu Šmitku (1949-2018).

V KRALJESTVU ZMAJEV

Slovensko ljudsko izročilo o zmajih je izjemno bogato in ponuja različne možne razlage o njegovem nastanku. Pripovedi o zmajih so največkrat povezane z uničevalnimi naravnimi pojavi, kot so potresi, plazovi, poplave in nevihte s točo. Tudi številne zmajske sledi in ostanki zmajev nam pripovedujejo zanimive zgodbe, ki nas vodijo do starodavnih kultur Evrope, Sredozemlja, Bližnjega vzhoda vse do azijskih zmajev. Zmajske zgodbe na Slovenskem so vpete v širok spekter ljudskega izročila, ki skriva razlage za različne naravne pojave in ostaline iz preteklosti, ki jih danes prepoznamo v arheološkem, geološkem in paleontološkem kontekstu. Raziskovanje geneze in pomena zmajev v svetovnih mitologijah je zelo zanimivo delo, ki odpira veliko novih spoznanj o različnih verah, naravnih katastrofah, simbolih in o človeški podzavesti. Zmaji so gospodarji neba, varuhi skrivnostnih zakladov, so simboli svetovnih prestolnic in vladarjev ter so simbol za temačne globine človeške duše. Zmaji so čudovita fantastična bitja in zvesti spremljevalci človeštva, od neznane pradavnine do danes.

Dr. Marko Frelih je zaposlen v Slovenskem etnografskem muzeju kot kustos za afriške in ameriške zbirke. Dolgoletno sodelovanje z Zmagom Šmitkom ga je vodilo v preučevanje slovenskih stikov z drugimi kulturami. Že več let načrtno preučuje delovanje slovenskih misijonarjev, predvsem Ignacija Knobleharja, ki je sredi 19. stoletja deloval v južnem Sudanu in spada med pionirske raziskovalce Belega Nila. Kot arheolog že dolgo preučuje medkulturne povezave v Sredozemlju in išče skupne točke s slovenskim prostorom, predvsem v pomenu prazgodovinskih in antičnih jamskih svetišč.

Pri terenskem delu se je srečeval z ljudskim izročilom, ki ga je vodilo v preučevanje prisotnosti zmajev na Slovenskem.

Na muzejskem večeru bo med drugim predstavljena knjiga otroških izdelkov Zmaji skozi otroške oči, ki je plod medinstitucionalnega sodelovanja med radovljiškimi muzeji in OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica. Muzejska pedagoginja Jerneja Jelovčan Koselj je vodila in izvedla projekt spoznavanja kroparskih kovanih zmajev in drugih umetnokovaških izdelkov z navezavo na poznavanje značilnosti in pomenov zmajev kot simbolnih mitoloških bitij. Pod koordinacijo učiteljice Špele Reberšak je 75 tretješolcev ustvarilo likovna ter literarna dela, zbrana v omenjeni knjigi. Mlade smo tako seznanili z bogato kulturno dediščino kovaške Krope.

Predavanje je v Kovaškem muzeju v Kropi.