Končnico je leta 1911 muzeju prodal Eržen z Visokega; Matija Eržen, rojen leta 1827 je živel na Visokem v leseni hiši št. 57. Bil je domač urar, popravljalec in izdelovalec ur, tudi tistih z lesenim mehanizmom, za katere je računal sedem dvajsetič. Ure je prodajal na sejmih. Njegov sin Matevž, rojen leta 1860, je po očetovi smrti leta 1896 prevzel domačijo (A. Roos, Star čebelarski rod, v: Slovenski čebelar XLI, št. 1, Ljubljana 1938, str. 8,9); torej je bil prodajalec končnic sin čebelar Matevž in ne Matija, kot je nekajkrat navedeno v inv. knjigah Kranjskega deželnega muzeja. Motiv temelji v Svetem pismu nove zaveze: na večerji med svojimi učenci Kristus opredeli kruh kot svoje telo in vino kot svojo kri (Markov evangelij 14: 17-26; Matejev evangelij 26: 20-30; Janezov evangelij 13: 1-30; Lukov evangelij 22: 14-23); krščanska teologija smatra dogodek za utemeljitev najsvetejšega zakramenta, sv. Evharistije. Nad žrelom za izletavanje čebel so ostanki letnice, ki jo beremo: 1873; zadnji številki sta negotovi. Delo v slikarski obrtniški tradiciji delavnice Leopolda Layerja v Kranju.