Pod letnico je monogram G (ali C) E; bržkone začetnici lastnika panja. V inventarni knjigi SEM je motiv imenovan “Babe tepo biriča”. Ta opredelitev ni zelo ustrezna; upodobljena je zgradba, ob robu ležeč moški v civilni obleki, ki ga drži deklica in dve ženski, ki imata v rokah metli. Najbrž gre za upodobitev dogodka iz resničnega življenja; nesreče v reki so bile pogoste in o njih pričajo tudi votivne slike, npr. slika iz leta 1813 v SEM. Mnenje, da gre za tepež biriča se naslanja na pripoved o dogodku v Selcih: tri ženske so si porezale lase in jih prodale. Domači birič je za to zvedel in je v nedeljo pred cerkvijo zasmehovalno razglasil, naj si tiste ženske dobro osole juho, da jim bodo lasje prej zrastli; ženske so ga počakale v lopi pred kovačnico in ga preteple (Gl J. Dolenc, O ljudskih umetnikih v Selški in Poljanski dolini, Slovenski etnograf III-IV, Ljubljana 1951, str. 186). Vsekakor imajo na končnici naslikane ženski in deklica dolge lase. Končnice s tem motivom naj bi slikal Babjekov Gašper iz Selc v Selški dolini; gl. S. Vurnik, Slovenske panjske končnice, v : Etnolog III, Ljubljana 1929, str. 166 in 171.