Spletanje venčkov sv. Ivana na kresni večer in njihovo obešanje na vrata domov je značilno za vasi na Krasu. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč rastlin, nabranih na kresni večer, ki naj bi ljudi in domove varovele pred nesrečami.

Verovanje v čudežno moč rastlin, nabranih na kresni večer, izhaja iz časa poganstva, ko je bil kres (tudi ivanje, šentjanževo, sv. Ivan, sv. Janez Krstnik) praznik božanstva Sonca, pri Slovencih staroslovanskega Kresnika in pozneje krščanskega sv. Janeza Krstnika, po katerem se venčki imenujejo.

Osnovna, po izročilu tudi edina sestavina venčka, je ostra homulica z rumenimi zvezdastimi cvetki, na Krasu znana tudi kot mah, rumeni križci, roža sv. Ivana, kresničnik itd. Danes uporabljajo tudi šentjanževke, praprot, ivanjščice, belo steljo, marjetice, rožmarin, šetraj, lovor, sivko, brin, rman, ruj, netresk idr. Osnovo za venčke predstavljajo obroči iz sušenih vrbovih vej in srobota, na katere z vrvico navežejo okoli petdeset šopkov rož. Na kresni dan venčke obesijo na vhodna vrata hiš, kjer lahko visijo tudi do naslednjega kresa.

Po izročilu je kresna noč v vsem indoevropskem prostoru magična noč, ki ji sledi najdaljši dan v letu (21. junij). Poletni sončev obrat je bil v ljudskih verovanjih povezan s čaščenjem sonca, z zažiganjem ognja ter s čarno in zdravilno močjo vode in rastlin. Kresni dan je krščanstvo pomaknilo na 24. junij, ko je rojstni dan in god sv. Janeza Krstnika, katerega ime spominja na Kresnika, bajeslovno bitje, povezano z ognjem iz časa poganstva.

V slovenskem ljudskem izročilu so se ohranile različne legende in vraže o čudežnih dogodkih v kredni noči: da je mogoče videti vile, škrate, čarovnice in razumeti govorico živali, če imaš v čevlju praprotno seme. V tej noči je možno najti zaklad, priklicati hudiča ali zvedeti za svojo prihodnost.

Enota spletanje venčkov sv. Ivana je bila leta 2013 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Povzeto po besedilu Tjaše Zidarič.