Avdiovizualije na stalni razstavi Med naravo in kulturo

Avdiovizualije na stalni razstavi Med naravo in kulturo
 
Stalno razstavo spremljajo multivizija Kdo sem, kdo smo, etnografski film Čupa, plovilo slovenskih ribičev, devetnajst avdiovizualnih kolažev in dodatni film Spomini nabrežinskega ribiča.

V prvem delu stalne razstave Med naravo in kulturo prikazujemo tri različne vrste avdiovizualnih zapisov: multivizijo, etnografski film in avdiovizualne kolaže. V spletni dokumentaciji jih obravnavamo po vrsti, kot nanje naleti obiskovalec, ki se giblje od uvoda imenovanega Predmeti življenja in predmeti poželenja po razdelkih Voda in zemlja, Potrebno in nepotrebno, Družbeno in duhovno, EtnoAbecedaž in Odsev daljnih svetov.

V uvodnem delu razstave Predmeti življenja in predmeti poželenja multivizija Kdo sem, kdo smo predstavlja Slovenijo in njena štiri etnološka območja s stavbnimi tipi, narečji, glasbo, plesi in nošo - torej predvsem tistimi elementi slovenske ljudske kulture, ki ne spadajo v premično kulturno dediščino. Na velikem ukrivljenem zaslonu je stalno aktiven napovednik o pomenu predmetov v našem življenju, s pritiskom na gumb pa obiskovalci sprožite celotno vsebino.

 

V razdelku Voda in zemlja etnografski film Čupa, plovilo slovenskih ribičev dopolnjuje zgodbo čupe Marije. To je edini povsem ohranjen slovenski morski drevak in je zaradi svoje izjemnosti in velikosti najbolj izpostavljen predmet na razstavi. Na platnu nad čupo v zanki prikazujemo kratek napovednik, s pritiskom na gumb pa obiskovalci izberete slovensko ali angleško različico celotnega filma.

 

Kolaži avdiovizualnih zapisov so razporejeni na devetnajstih manjših ekranih po vsej razstavi. Sestavljeni so iz relativno kratkih vizualnih zapisov, ki so večinoma strukturirani glede na logiko postopkov ali dogajanja. Razstavljene predmete prikazujejo v življenju.ljudi, ki so jih izdelali ali jih uporabljali, ponekod pa prikazujejo širši kontekst, na primer drobce iz načina življenja neevropskih ljudstev v razdelku Odsev daljnih svetov. Vsi naslovi kolažev in njihovih enot so dvojezični, prav tako tudi napisi pod ekrani, ki razkrivajo njihovo strukturo in dolžino (Več o kolažih lahko preberete v članku Valentinčič Furlan, Nadja, Avdiovizualni kolaži na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo, Etnolog 16/2006, str. 229-249).

Poleg tega si obiskovalci lahko ogledate še film Spomini nabrežinskega ribiča, življenjsko zgodbo Zdravka Caharije Babčevega, potomca družine, ki je čupo Marijo izdelala pred več kot sto leti in jo uporabljala več generacij, dokler je ni leta 1947 predala Slovenskemu etnografskemu muzeju. Film predvajamo v projekcijski dvorani v prvem nadstropju, za ogled pa se lahko dogovorite v recepciji razstavne hiše (Filma Čupa, plovilo slovenskih ribičev in Spomini nabrežinskega ribiča je Slovenski etnografski muzej izdal tudi na digitalni video zgoščeni Čupa Marija, ki je na prodaj v recepciji).

Etnografska filma sta nastala v produkciji Slovenskega etnografskega muzeja in sta bila posneta prav za razstavo. Avdiovizualni kolaži so prav tako nastali v naši produkciji, vendar med drugim prikazujejo tudi urejeno gradivo oz. odlomke iz filmov drugih avtorjev in producentov. Multivizija Kdo sem, kdo smo pa sploh uporablja zelo raznovrstno gradivo, od katerega smo precejšen del pridobili od drugih ustanov, ne glede na to pa je producent izdelka Slovenski etnografski muzej.

Pričujoča spletna dokumentacija je več kot vodič po avdiovizualnih komponentah razstave Med naravo in kulturo. Poleg podatkov o avdiovizualnih izdelkih na razstavi prinaša tudi podatke o izvornih filmih in gradivu, ki so v njih uporabljeni. Praviloma so v avdiovizualnih izdelkih ti podatki navedeni v zaključnih napisih, mi pa avdiovizualnih kolažev in multivizije nismo želeli obremenjevati z množico podatkov v obliki napisov na sliko, zato zakonu o avtorskih pravicah zadoščamo na ta način. O tem smo se že pri pridobivanju gradiva dogovorili z avtorji, producenti in založniki. Prav vsem se iskreno zahvaljujemo, da so nam dovolili odlomke svojih izdelkov prikazovati v sklopu naših avdiovizualij na razstavi Med naravo in kulturo.

Osnovne podatke za vse tri vrste avdiovizualnih izdelkov smo strukturirali takole:

VRSTA AVDIOVIZUALNEGA IZDELKA
NASLOV AVDIOVIZUALNEGA IZDELKA
Avtorji, producent, leto izdelave, nosilec, dolžina.
Kratka vsebina.


Pri multiviziji Kdo sem, kdo smo osnovnim podatkom sledijo obsežni podatki o uporabljenih avdiovizualnih, fotografskih, kartografskih, pripovednih in glasbenih vsebinah.

Avdiovizualne posnetke navajamo z naslovom izvirnega izdelka, avtorji, producentom, letom izdelave in ustanovo, ki hrani posnetke.
Pri fotografijah navajamo avtorje in ustanove, ki hranijo posnetke.
Pri slikovnem in kartografskem gradivu navajamo zbirko gradiva in ustanove, ki to gradivo hranijo ali so ga izdelale.
Pripovedovalce navajamo z imenom, priimkom in krajem bivanja.
Uporabljeno glasbo navajamo z naslovom pesmi, izvajalci, naslovom zgoščenke, kjer je objavljena, založbo in letnico izida zgoščenke.


Podatke za posamezne enote, ki sestavljajo avdiovizualne kolaže, navajamo takole:

Naslov enote
Kraj, leto snemanja/izdelave avdiovizualije. Naslov izvornega dela, avtorji, producent, format originalnega nosilca, ustanova, ki hrani originalno gradivo oziroma avdiovizualni izdelek.
Kratka vsebina.

Avdiovizualne kolaže navajamo po vrsti, kot si sledijo po razdelkih Voda in zemlja, Potrebno in nepotrebno, Družbeno in duhovno, Etnoabecedaž in Odsev daljnih svetov. V publikaciji te razdelke označujemo z zamaknjeni naslovi v poševnem tisku, da obiskovalcem omogočimo čimlažjo orientacijo po razstavnih prostorih.