Slovenski etnografski muzej - Gostovanja https://www.etno-muzej.si/en/razstave/gostovanja en Gostovanje razstave Trienale rokodelstva https://www.etno-muzej.si/en/node/47997 <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">14. March 2024</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">15. May 2024</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Razstava, ki je že bila na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti, nato pa še v Slovenskem etnografskem muzeju in MAO Slovenija, sedaj gostuje še na Dolenjskem in je od 14. marca do 15. maja 2024 naprej na ogled v Posavskem muzeju Brežice.</p> <p>Projekt Trienale rokodelstva predstavlja razstavo sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije. Razstava v preoblikovanem konceptu nadgrajuje&nbsp; bogato tradicijo razstav domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu. Tokratna vsebina odraža spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja ter izpostavlja aktualnost in relevantnost tovrstnih procesov.</p> <p>Posavski muzej Brežice je kot del razstave izpostavili zgodbo o nožu – kozolcu Lovra Jurečiča, kovača iz Podbočja, predstavnika mladih rokodelcev, ki preoblikujejo znanje in veščine preteklosti v uspešne zgodbe sedanjosti.</p> <p>Trienale rokodelstva je&nbsp; medinstitucionalni projekt Koroškega pokrajinskega muzeja, Slovenskega etnografskega muzeja in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.</p> <p>Vljudno vabljeni v Brežice!</p> </span></div> <div class="field field-name-field-image field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/foto_tanja_rozenbergar_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/foto_tanja_rozenbergar_large.jpg?itok=rR61dkJC" width="168" height="192" alt="Razstava Trienale rokodelstva gostuje v Posavskem muzeju Brežice. Foto: Tanja Roženbergar" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/img_7767_foto_tanja_rozenbergar_1_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/img_7767_foto_tanja_rozenbergar_1_large.jpg?itok=1pda2DYx" width="168" height="192" alt="Razstava Trienale rokodelstva gostuje v Posavskem muzeju Brežice. Foto: Tanja Roženbergar" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/img_7767_foto_tanja_rozenbergar_6_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/img_7767_foto_tanja_rozenbergar_6_large.jpg?itok=5oAMqjK-" width="168" height="192" alt="Razstava Trienale rokodelstva gostuje v Posavskem muzeju Brežice. Foto: Tanja Roženbergar" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/img_7767_foto_tanja_rozenbergar_2_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/img_7767_foto_tanja_rozenbergar_2_large.jpg?itok=phFVhv6P" width="168" height="192" alt="Razstava Trienale rokodelstva gostuje v Posavskem muzeju Brežice. Foto: Tanja Roženbergar" /></a></span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_1"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> <script type="text/javascript"> <!--//--><![CDATA[//><!-- if(window.da2a)da2a.script_load(); //--><!]]> </script></span></li> </ul> Fri, 15 Mar 2024 12:52:34 +0000 admin 47997 at https://www.etno-muzej.si Vrbišće šjme https://www.etno-muzej.si/en/node/47892 <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">18. January 2024</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">14. February 2024</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Slovenski etnografski muzej z razstavo Vrbišće šjme gostuje v Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici. Razstavo je pripravil v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica in TIC Ilirska Bistrica.</p> <p>Razstava Vrbišće šjme je že bila na ogled v SEM v pustnem času leta 2023, letos pa gostuje »doma«, kjer bo na ogled do 14. februarja 2024. Na ogled so oprave pustnih likov iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, ki jih je SEM odkupil leta 2022 za svojo zbirko.</p> <p><strong>O razstavi Vrbišće šjme:</strong><br /> Raznolikost slovenske pustne dediščine se kaže v številnih, a manjših lokalnih tradicionalnih pustovanjih. Le-ta kažejo na veliko živost in pomen, ki ga imajo pustne šege in prireditve v življenju ljudi, nedvomno pa so tudi pomembne sooblikovalke lokalne identitete. In tako je tudi v Vrbici, kjer so »doma« Vrbišće šjme (Vrbiške šeme).</p> <p>Razstava predstavlja sedem celotnih pustnih oprav vrbiških šem (beli in črni lovec, par belih šjm, ciganko*, cigana* in medveda), fotografije drugih pustnih likov ter različna kopita za izdelavo usnjenih obraznih mask.</p> <p>Vrbiške šeme so pustna skupina z okoli šestdesetimi liki iz vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici. Liki se delijo na bele ali gosposke šeme in na črne šeme ali podložnike. Najprepoznavnejša in po nastanku najstarejša lika sta beli in črni lovec (louc). Na pustno nedeljo v vasi zaživi nemo gledališče, v torek v vasi pripravijo poberijo, v sredo (na pepelnico) pa skupina pokoplje pusta.</p> <p>Posebnost vrbiških šem so usnjene obrazne maske – larfe. Vsak pustni lik ima svojo larfo. Izdelava usnjene maske, ki je dolgotrajen proces, zahteva posebna znanja in veščine ter ustvarjalnost in iznajdljivost izdelovalca.</p> <p>Najstarejši znani ohranjeni dokument o pustnih likih iz Vrbice je fotografija iz leta 1935, ko so šeme obiskale Ilirsko Bistrico. Takrat je skupina štela 28 likov, sodelovali pa so lahko le moški. Po drugi svetovni vojni so pustovanje obnovili, leta 1968 pa so vanj vključili tudi ženske.</p> <p>*Imena likov so povzeta po lokalnem poimenovanju.</p> <blockquote> <p>Razstava je na ogled v Pavlovčevi galeriji, dom na Vidmu Ilirska Bistrica, Gregorčičeva cesta 2, Ilirska Bistrica: pon - pet: 9.00-12.00 in 12.30-16.00, sob – ned: 15.00-17.00</p> </blockquote> <p>Priložnostno razstavo je pripravil SEM kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Avtorica razstave: mag. Adela Pukl; kustosa razstave: mag. Adela Pukl, Miha Špiček; strokovni sodelavci razstave: mag. Anja Jerin, dr. Nadja Valentinčič Furlan, Blaž Verbič, SEM,&nbsp; Tomaž Prosen, Boris Čekada, KTD Vrbišće Šjme Vrbica.</p> </span></div> <div class="field field-name-field-image field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/beu_luc_2013_foto_adela_pukl_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/beu_luc_2013_foto_adela_pukl_large.jpg?itok=4EPd5Chc" width="168" height="192" alt="Beu luc. Foto: Adela Pukl, 2013." /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/jager_in_srnjak_2008_foto_miha_spicek_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/jager_in_srnjak_2008_foto_miha_spicek_large.jpg?itok=ZYE6QItE" width="168" height="192" alt="Jager in srnjak. Foto: Miha Špiček, 2008." /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/poberija_po_vasi_2022_fotoblazverbic_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/poberija_po_vasi_2022_fotoblazverbic_large.jpg?itok=2NJfYJ-c" width="168" height="192" alt="Poberija po vasi. Foto: Blaž Verbič, 2022." /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/pogreb_pusta_foto_jerin_anja_2022_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/pogreb_pusta_foto_jerin_anja_2022_large.jpg?itok=8GciwUhx" width="168" height="192" alt="Pogreb pusta. Foto: Anja Jerin, 2022." /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/razstava_vrbisce_sjme_sem_2023_foto_blaz_verbic_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/razstava_vrbisce_sjme_sem_2023_foto_blaz_verbic_large.jpg?itok=Tt75cTcE" width="168" height="192" alt="Razstava Vrbišće šjme v SEM. Foto: Blaž Verbič, 2023." /></a></span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_2"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Thu, 11 Jan 2024 14:59:00 +0000 admin 47892 at https://www.etno-muzej.si Sedem žutih zlatih: Denar v vsakdanjem in prazničnem življenju https://www.etno-muzej.si/en/node/47839 <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">7. December 2023</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">27. January 2024</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Slovensko ljudsko izročilo, ki vključuje pesmi, pripovedi, bajke, legende, réke, pregovore, izštevanke, je pravo bogastvo informacij o socialnih, ekonomskih, psiholoških ter ožje kulturnih lastnostih in posebnostih našega življenja. Vsepovsod je na ta ali oni način omenjen tudi denar.</p> <p>Razstava <a href="https://www.bsi.si/o-nas/mala-galerija-banke-slovenije">Sedem žutih zlatih</a> raziskuje, odraža in oživlja vlogo denarja v ljudskem izročilu našega geografskega in kulturnega območja. Proučuje bogastvo mnogoterih pomenov in pojavov denarja, bodisi snovnih ali nesnovnih, neposrednih ali prenesenih. Skozi tri premišljeno oblikovane sklope sledimo različnim iteracijam denarja v vsakdanjem in prazničnem življenju naših prednikov ter opazujemo odmeve, ki segajo do današnjega dne.</p> <p><span style="font-size:10px;">Avtorji razstave: Špela Goltes, Bogdana Herman, Alenka Miškec, Katarina Nahtigal, Vladimir Vidmar<br /> Produkcija: Banka Slovenije<br /> Koproducenti: Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Numizmatično društvo Slovenije<br /> Oblikovanje: Špela Goltes<br /> Tisk: Infokart<br /> Izdelava razstavnega pohištva: Gregor Stražar s.p.<br /> Obrazstavna besedila: Bogdana Herman, Alenka Miškec, Katarina Nahtigal, Vladimir Vidmar<br /> Zahvale: SAZAS</span></p> </span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_3"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Mon, 04 Dec 2023 15:55:06 +0000 admin 47839 at https://www.etno-muzej.si Alma Maksimiliana Karlin – pisateljica https://www.etno-muzej.si/en/node/47751 <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">15. September 2023</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">23. November 2023</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Pokrajinski muzej Celje (PMC), Muzej novejše zgodovine Celje (MnZC) in Slovenski etnografski muzej (SEM) so pripravili medinstitucionalni projekt, občasno razstavo Alma Maksimilijana Karlin – pisateljica / Alma Maximiliana Karlin – Schriftstellerin, ki bo na ogled v frankfurtskem Haus am Dom – Katholische Akademie Rabanus Maurus (Domplatz 3, DE-60311 Frankfurt am Main) med 15. septembrom in 23. novembrom 2023.</p> <p>Razstava <strong>Alma Maksimiliana Karlin – pisateljica</strong>, ki se navezuje na program <strong>Frankfurtskega knjižnega sejma 2023</strong> in posebno vlogo Slovenije kot častne gostje, bo izpostavila literarno pot Alme M. Karlin in njeno prepletenost v času in prostoru. Naslov povzema naziv na originalni Almini vizitki, s katero se je Alma predstavljala in odraža njen osrednji življenjski cilj – pisanje. Razstava gradi na izpostavljenih citatih iz njenih knjižnih del, s katerimi presprašuje vedno aktualna vprašanja o pozicijah moči, vlogi tradicij, vprašanju spolov in družbenih neenakosti.</p> <blockquote> <p>Le kdo ne kroži okoli nikogar, je popolnoma svoboden.<br /> (Uvodni citat razstave, ki ga je Alma M. Karlin zapisala v svoji avtobiografiji.)</p> </blockquote> <p><strong>Alma M. Karlin (1889–1950)</strong>, svetovna popotnica, pisateljica, poliglotka, teozofinja, svetovljanka, rojena v Celju, je svojo pretresljivo življenjsko zgodbo, pogosto nerazumljeno ter izkušnje osemletnega potovanja okoli sveta v oddaljene kraje in med tuje ljudi, prelila v svoja literarna dela.</p> <p>V osrednjem delu razstave se z izbranim spremnim gradivom predstavlja 36 prvih knjižnih izdaj Alme M. Karlin. To so prve izdaje iz zgodnejšega obdobja, potopisi iz 30. let 20. stoletja, ki so njena najodmevnejša in najbolj prepoznavna dela ter knjige, ki so prvič izšle šele po avtoričini smrti. Razstavljeno gradivo priča o povezavah in prizadevanjih med Karlinovo, njenimi deli, različnimi založniškimi hišami in kritiki.</p> <p>Razstavno vsebino povezujejo sodobne umetniško-literarne refleksije: povečave ilustracij in izbor originalov slikarke Huiqin Wang, ki jih je umetnica izrisala za slikanico Mala Alma na veliki poti (avtorja Huiqin Wang, Milan Dekleva, založba Mladinska knjiga Založba, 2020) in dopolnila za projekt kratkega animiranega filma Alma, neuklonljiva ženska (režija: Huiqin Wang, Andrej Kamnik, 2022) in kopije stripovske biografije Weltbürgerin aus der Provinz avtorjev Marijana Pušavca in Jakoba Klemenčiča (Bahoe Books 2020).</p> <blockquote> <p>Avtorji razstave se z raziskavami in predstavitvami dela in življenja Alme M. Karlin ukvarjajo že dlje časa: <strong>Tanja Roženbergar </strong>– raziskava, dokumentacija pričevanj in razstava Alma vox populi, publikacija Almine meje in margine; <strong>Marija Počivavšek </strong>– strokovno sodelovanje pri knjižnih projektih Moji zgubljeni topoli, Peš po domačih krajih idr.; <strong>Stane Rozman</strong> – organizacija razstav o Almi Karlin v mednarodnem prostoru. V tokratnem fokusu pa izpostavljajo Almino bogato in raznovrstno literarno pot.</p> </blockquote> <p>Razstavo so omogočili Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Celje, Javna agencija za knjigo, Haus am Dom – Katholische Akademie Rabanus Maurus, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje in Slovenski etnografski muzej.</p> </span></div> <div class="field field-name-field-image field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/alma_knjige._foto_natasa_zmaher.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/alma_knjige._foto_natasa_zmaher.jpg?itok=-rxGgvKv" width="168" height="192" alt="Alma knjige. Foto: Nataša Žmaher." /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/alma_m._karlin_v_beli_obleki_in_s_klobukom._honolulu_havaji._20._leta_20._stol._mnzc_fond_ak_702.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/alma_m._karlin_v_beli_obleki_in_s_klobukom._honolulu_havaji._20._leta_20._stol._mnzc_fond_ak_702.jpg?itok=VMb7rZkb" width="168" height="192" alt="Alma M. Karlin v beli obleki in s klobukom. Honolulu, Havaji. 20. leta 20. stol. (MnZC, Fond AK 702)" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/kuverta_in_dopis_zalozbe_wilhem_kohler_minden_naslovljena_na_almo_m._karlin._7._september_1943_pmc_ak_64.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/kuverta_in_dopis_zalozbe_wilhem_kohler_minden_naslovljena_na_almo_m._karlin._7._september_1943_pmc_ak_64.jpg?itok=tVn3EWw7" width="168" height="192" alt="Kuverta in dopis založbe Wilhem Köhler, Minden, naslovljena na Almo M. Karlin. 7. september 1943 (PMC, AK 64)" /></a></span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_4"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Fri, 15 Sep 2023 13:35:44 +0000 admin 47751 at https://www.etno-muzej.si Buzzing Slovenia: O čebelah in ljudeh https://www.etno-muzej.si/en/node/47637 <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">11. June 2023</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">14. April 2024</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Z razstavo <strong>Buzzing Slovenia: O čebelah in ljudeh</strong> se odpirajo <strong>19. evropski kulturni dnevi</strong>; v nedeljo, <strong>11. junija 2023 ob 15.00</strong>, v <strong>Muzeju evropskih kultur (MEK)</strong> na Arnimallee 25, v Berlinu.</p> <p>Razstava je plod sodelovanja med Muzejem evropskih kultur, Slovenskim etnografskim muzejem (SEM) in Čebelarskim muzejem Radovljica ter se uvršča v okvir projektov: <strong>Slovenija v fokusu 19. evropskih kulturnih dnevov Muzeja evropskih kultur v Berlinu</strong> ter <strong>Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023</strong>. Razstava bo na ogled do 14. aprila 2024.</p> <p><strong>19. evropski kulturni dnevi MEK</strong> in razstava <strong>Buzzing Slovenia: O čebelah in ljudeh</strong> se v letošnjem letu, v katerem bo Slovenija nastopila kot častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu s sloganom <strong>Satovje besed</strong>, osredotočajo na Slovenijo in tesno povezanost države z njeno edinstveno naravo. Tematski poudarek je na slovenskem čebelarstvu kot načinu življenja, ki je od leta 2022 uvrščeno na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Čebelarstvo je živa in nenehno se razvijajoča tradicija, edinstvena kmetijska panoga, s katero so povezane tudi obrti. Govori o trajnostni rabi naravnih virov ter harmoničnem sobivanju človeka z naravo. Na pobudo Slovenije so Združeni narodi 20. maj leta 2018 razglasili za svetovni dan čebel. V osmih sklopih bodo na razstavi z muzejskimi predmeti, fotografijami, maketami čebelnjakov in medijskimi postajami prikazani kulturna dediščina in posebnosti slovenskega čebelarstva. Gre za vrednote, znanja in veščine, ki se prenašajo iz roda v rod, obenem pa se delo s čebelami z novimi raziskavami in spoznanji nenehno razvija.</p> <p>Fotografije priznanih slovenskih fotografov <strong>Ivana Esenka, Franca Šivica, Tadeja Čauševića</strong> in <strong>Dovileja Sermokasa</strong> bodo ponudile pogled v raznolikost slovenske krajine in čebelarjenja z avtohtono kranjsko čebelo, ogledati pa si bo mogoče tudi panje, panjske končnice, poslikane z verskimi, zgodovinskimi, vsakdanjimi in pravljičnimi motivi. Poleg medu in čebeljih izdelkov bodo prikazane tudi s čebelarstvom povezane obrti, kot so svečarstvo, lectarstvo, sodobno oblikovanje nakita in oblačil in še marsikaj drugega. Razstavo bodo dopolnjevala dela sodobnih slovenskih umetnic <strong>Saše Spačal</strong> in <strong>Polonce Lovšin</strong>. Pri zasnovi razstave je arhitekturni biro Schroeder Rauch uporabil trajnostne materiale in tako poudaril spoštljiv odnos, ki ga ima Slovenija do narave.</p> <p>V okviru Slovenskih kulturnih dnevov v Berlinu vabimo 13. junija ob 18.00 tudi <strong>NA OKROGLO MIZO O NESNOVNI KULTURNI DEDIŠČINI Z GOSTI IZ SLOVENIJE</strong>, ki bo potekala v MEK. Dolgo pot od oddaje vloge do uvrstitve slovenske čebelarske kulture na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine bosta predstavili <strong>dr. Petra Bole, direktorica Čebelarskega muzeja Radovljica</strong>, in <strong>Barbara Sosič, kustosinja za kmetijstvo in promet v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani</strong>. Pogovor bo vodil <strong>dr. Helmut Groschwitz iz Svetovalnega in raziskovalnega centra za nesnovno kulturno dediščino na Bavarskem z Inštituta za folkloro Bavarske akademije znanosti</strong>.<br /> Več o dogodku: <a href="http://www.smb.museum/veranstaltungen/detail/immaterielle-imkerei-2023-06-13-180000-136364/">www.smb.museum/veranstaltungen/detail/immaterielle-imkerei-2023-06-13-180000-136364/</a><br /> <br /> 19. evropski kulturni dnevi potekajo v tesnem sodelovanju in s podporo Veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu in Slovenskega kulturnega centra v Berlinu (SKICA Berlin) ter s podporo Slovenske turistične organizacije in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Razstava je pripravljena v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in Čebelarskim muzejem Radovljica.</p> <p>MEK v okviru Evropskih kulturnih dnevov vsako leto predstavi državo, regijo, mesto ali skupnost v Evropi. Letos jih posveča Sloveniji, ko bodo s štiri tedenskim programom med 11. junijem in 9. julijem v Berlinu predstavili raznolikost slovenske kulture, ki temelji na tesni povezanosti Slovencev z naravo.<br /> Več:&nbsp; <a href="http://www.smb.museum/museen-einrichtungen/museum- europaeischer-kulturen/veranstaltungen/europaeische-kulturtage/">www.smb.museum/museen-einrichtungen/museum- europaeischer-kulturen/veranstaltungen/europaeische-kulturtage/</a></p> <p><img src="/files/article/skupaj_logotipi_buzzing.jpg" /></p> </span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_5"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Tue, 06 Jun 2023 13:01:12 +0000 admin 47637 at https://www.etno-muzej.si Slovene Ethnographic Museum. 100 years https://www.etno-muzej.si/en/razstave/slovene-ethnographic-museum-100-years <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">10. May 2023</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">17. July 2023</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>The year 2023 marks the 100th anniversary of the founding of the Slovene Ethnographic Museum (SEM), the oldest ethnological institution in Slovenia.</p> <p>The SEM is a “museum about people, for people”, a treasure trove of Slovenian and non-European heritage. As a modern, living and open museum, it co-creates the cultural vibe of the Slovenian capital and the Metelkova Museum platform.</p> <p>The origins of today's Museum are linked to the Provincial Museum of Carniola, where the first ethnographic collections began to be created, both Slovenian collections and those from continents beyond Europe. The richness of the SEM lies in the collections and objects that the curators have been collecting, preserving, studying and presenting in the independent museum since 1923. The collections date mainly from the 19th century to the present day.</p> <p>We are presenting only a fraction of this heritage with twenty selected objects in photographs by Tomo Jeseničnik, which tell stories about people, places, culture and ways of life in the Museum's exhibitions.<br /> The Museum's festive year operates under the slogan 100 Years of the SEM: Let's Celebrate Together! and brings a varied programme of events and exhibitions. We invite you to visit us, and look forward to meeting you!</p> </span></div> <div class="field field-name-field-image field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/diatonicna_harmonika_90._leta_20._stoletja_sedlasek_stajerska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/diatonicna_harmonika_90._leta_20._stoletja_sedlasek_stajerska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg?itok=TPWPqj-e" width="168" height="192" alt="Diatonic accordion, 1990s, Sedlašek, Štajerska. Photo: Tomo Jeseničnik" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/okrogla_pahljaca_tuanshan_pozna_dinastija_qing_1796-1912_kitajska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/okrogla_pahljaca_tuanshan_pozna_dinastija_qing_1796-1912_kitajska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg?itok=dj7Gbgm9" width="168" height="192" alt="Tuanshan round fan, late Qing Dynasty (1796-1912), China. Photo: Tomo Jeseničnik" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/zibelka_1890_gorenjska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/zibelka_1890_gorenjska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg?itok=7voAQ-AY" width="168" height="192" alt="Cradle, 1890, Višnjevik, Primorska. Photo: Tomo Jeseničnik." /></a></span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_6"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> <li class="translation_sl last"><a href="/sl/razstave/slovenski-etnografski-muzej-100-let" title="Slovenski etnografski muzej. 100 let" class="translation-link">Slv</a></li> </ul> Fri, 12 May 2023 11:04:33 +0000 admin 47602 at https://www.etno-muzej.si Slovenski etnografski muzej. 100 let https://www.etno-muzej.si/en/node/47599 <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">10. May 2023</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">17. July 2023</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>V letu 2023 obeležujemo 100-letnico ustanovitve Slovenskega etnografskega muzeja (SEM), najstarejše etnološke ustanove v Sloveniji.</p> <p>SEM je »muzej o ljudeh, za ljudi«, je zakladnica slovenske in zunajevropske dediščine. Kot sodoben, živ in odprt muzej soustvarja kulturni utrip slovenske prestolnice in Muzejske ploščadi Metelkova. </p> <p>Zametek današnjega muzeja je povezan z leta 1821 ustanovljenim Kranjskim deželnim muzejem, v katerem so začele nastajati prve etnografske zbirke, tako slovenske kot tiste iz drugih kontinentov. Bogastvo SEM so zbirke in predmeti, ki jih kustosi v samostojnem muzeju zbirajo, hranijo, proučujejo in predstavljajo od leta 1923. Zbirke so pretežno iz obdobja od 19. stoletja do danes.</p> <p>Delček te dediščine predstavljamo z dvajsetimi izbranimi predmeti na fotografijah Toma Jeseničnika, ki na razstavah v muzeju pripovedujejo zgodbe o ljudeh, krajih, kulturi in načinih življenja.</p> <p>Praznično leto muzeja poteka pod sloganom SEM 100 let: Praznujmo skupaj! in prinaša pester program dogodkov in razstav. Vabimo vas, da nas obiskujete, veselimo se srečanj z vami!</p> </span></div> <div class="field field-name-field-image field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/diatonicna_harmonika_90._leta_20._stoletja_sedlasek_stajerska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/diatonicna_harmonika_90._leta_20._stoletja_sedlasek_stajerska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg?itok=TPWPqj-e" width="168" height="192" alt="Diatonična harmonika (90. leta 20. stoletja, Sedlašek, Štajerska). Foto: Tomo Jeseničnik" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/okrogla_pahljaca_tuanshan_pozna_dinastija_qing_1796-1912_kitajska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/okrogla_pahljaca_tuanshan_pozna_dinastija_qing_1796-1912_kitajska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg?itok=dj7Gbgm9" width="168" height="192" alt="Okrogla pahljača tuanshan (pozna dinastija Qing (1796–1912), Kitajska). Foto: Tomo Jeseničnik" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/zibelka_1890_gorenjska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/zibelka_1890_gorenjska_foto_tomo_jesenicnik_large.jpg?itok=7voAQ-AY" width="168" height="192" alt="Zibelka (1890, Gorenjska). Foto: Tomo Jeseničnik." /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/20230511_160102_foto_maja_kocjan_sem_large.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/20230511_160102_foto_maja_kocjan_sem_large.jpg?itok=W0pSLmgE" width="168" height="192" alt="Razstava na Krakovskem nasipu. Foto: Maja Kocjan" /></a></span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_7"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> <li class="translation_en last"><a href="/en/razstave/slovene-ethnographic-museum-100-years" title="Slovene Ethnographic Museum. 100 years" class="translation-link">Eng</a></li> </ul> Fri, 12 May 2023 10:01:36 +0000 admin 47599 at https://www.etno-muzej.si Zlata doba Plečnikove arhitekture https://www.etno-muzej.si/en/node/46053 <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">3. October 2022</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">20. November 2022</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>V Muzeju Velenje je od 3. oktobra do 20. novembra 2022 na ogled gostujoča fotografska razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture, ki jo je ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika pripravil Slovenski etnografski muzej.</p> <p>Gre za izjemno fotografsko gradivo treh fotografov, treh Plečnikovih&nbsp; sodobnikov, ki ga danes hrani dokumentacija SEM. Gradivo na razstavi je prvič na ogled javnosti v takšnem obsegu. Predstavlja tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, ki jih je Odbor za svetovno dediščino Unesca julija 2021 vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine.</p> <p>Peter Naglič, Vekoslav Kramarič in Anton Šušteršič so bili fotografi&nbsp; v prvi&nbsp; polovici 20. stoletja; Naglič ljubiteljski, Kramarič in Šušteršič pa poklicna fotografa. Dokumentirali so vsakdanje življenje, takratne dogodke in podobo krajev, med drugim tudi Plečnikova dela. Naglič je fotografiral gradbeno prenovo Ljubljane, pri čemer je bilo njegovo delovanje bolj dokumentarne narave, medtem ko so bili Kramaričevi in Šušteršičevi vzgibi za fotografiranje bolj estetski, saj sta bila v obdobju pred 2. svetovno vojno pomembna založnika razglednic. Kramaričevo zbirko je SEM pridobil že v 70. letih 20. stoletja, Nagličevo in Šušteršičevo pa v preteklem desetletju.</p> <p>Zlata doba Plečnikove arhitekture je čas med obema vojnama, ko je Plečnik pustil močan pečat na arhitekturni in urbanistični podobi Ljubljane. To je čas, ko se je Ljubljana oblikovala v prestolnico in se pospešeno prenavljala pod budnim očesom mojstra Plečnika. Razstava na 70 fotografijah izpostavlja arhitektova dela med gradnjo in po njej, posamezni primeri so predstavljeni kot objekti še pred Plečnikovim posegom. V Ljubljani so dokumentirani regulacija Ljubljanice in Plečnikovi mostovi, urejanje okolice Ljubljanskega gradu in Šanc, Kongresni, Levstikov in Hrvatski trg, njegove cerkve ter posamezni monumentalni objekti, kot so Žale, Navje, Narodna in univerzitetna knjižnica, Baragovo semenišče in Stadion za Bežigradom, izven prestolnice pa Ljudska posojilnica v Celju, Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, Lovska koča kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici in Kapela Device Marije Snežne na Krvavcu.</p> <p>Fotografsko gradivo Nagliča, Kramariča in Šušteršiča je na razstavi zaživelo v obliki fotografij, ki so bile za to priložnost na novo izdelane po klasičnem analognem postopku iz originalnih negativov. Posebna vrednost omenjenih fotografskih zbirk je prav v tem, da so v večini ohranjeni tudi izvirni negativi na steklu in filmu. Hranita jih dokumentacija SEM in zasebna zbirka Društva Peter Naglič.</p> <p><strong>O fotografih</strong><br /> <a href="/digitalne-zbirke/peter-naglic">Peter Naglič</a> je bil rojen leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v družini, ki se je ukvarjala s ščetarsko obrtjo .&nbsp; Zaradi nakupa surovin in dostave izdelkov je tedensko hodil v prestolnico,&nbsp; pogosto s&nbsp; fotoaparatom in z njim beležil dogajanje in gradbene posege v Ljubljani, med drugim tudi dela, ki jih je zasnoval Jože Plečnik.</p> <p><a href="/digitalne-zbirke/vekoslav-kramaric">Vekoslav Kramarič</a>, rojen leta 1902 v Novem mestu, je bil znan ljubljanski fotograf in založnik razglednic in voščilnic, ki so jih prodajali po vsej Sloveniji. Skoraj vsak slovenski kraj se lahko pohvali z njegovo posneto razglednico.&nbsp; Še posebej veliko je različnih razglednic Ljubljane, kjer je imel svoj atelje in trgovino.</p> <p><a href="/digitalne-zbirke/anton-sustersic">Anton Šušteršič</a>, rojen leta 1872 na Vrhniki, je poleg službe bančnega uradnika imel tudi svojo fotografsko obrt. Fotografiral je za&nbsp; papirnico M. Tičar, ki je bila v lasti njegove žene in je med drugim prodajala tudi lastne razglednice.</p> <blockquote> <p>Razstava je del programa praznovanja 150. obletnice rojstva arhitekta Plečnika, ki jo Slovenija praznuje v sodelovanju z Unescom.</p> </blockquote> </span></div> <div class="field field-name-field-image field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/kongresni_trg_po_koncanih_plecnikovih_posegih_foto_vekoslav_kramaric_1941.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/kongresni_trg_po_koncanih_plecnikovih_posegih_foto_vekoslav_kramaric_1941.jpg?itok=0ISh1bRv" width="168" height="192" alt="Kongresni trg po končanih Plečnikovih posegih. Foto: Vekoslav Kramarič, 1941" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/trnovski_pristan_pred_plecnikovo_ureditvijo_nabrezja_foto_anton_sustersic_30._leta_20._stoletja.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/trnovski_pristan_pred_plecnikovo_ureditvijo_nabrezja_foto_anton_sustersic_30._leta_20._stoletja.jpg?itok=VfVpOL4z" width="168" height="192" alt="Trnovski pristan pred Plečnikovo ureditvijo nabrežja. Foto: Anton Šušteršič, 30. leta 20. stoletja" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/urejanje_struge_ljubljanice_pri_tromostovju_foto_peter_naglic_1933.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/urejanje_struge_ljubljanice_pri_tromostovju_foto_peter_naglic_1933.jpg?itok=kNXj3Xk5" width="168" height="192" alt="Urejanje struge Ljubljanice pri Tromostovju. Foto: Peter Naglič, 1933" /></a></span><span class="value"><a href="//www.etno-muzej.si/files/exhibitions/zale_foto_vekoslav_kramaric_30._leta_20._stoletja.jpg"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/veliki_kvadrat/public/exhibitions/zale_foto_vekoslav_kramaric_30._leta_20._stoletja.jpg?itok=5Rgtb-y5" width="168" height="192" alt="Žale. Foto: Vekoslav Kramarič" /></a></span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_8"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Mon, 03 Oct 2022 08:54:15 +0000 admin 46053 at https://www.etno-muzej.si Terra Sancta 1910 https://www.etno-muzej.si/en/node/46021 <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">13. September 2022</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">7. November 2022</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Leta 1910 je bilo organizirano prvo slovensko romanje v Sveto deželo, ki se ga je udeležilo 540 romarjev. </p> <p>Med njimi je bil tudi romar s številko 50. To je bil Peter Naglič iz Šmarce pri Kamniku, ki je poleg osebne prtljage vzel s seboj še fotografsko opremo. Prve posnetke je naredil že v Trstu, nato pa je vestno dokumentiral celotno pot po Sveti deželi. Največ fotografij je iz Jeruzalema, predvsem iz cerkve Božjega groba in z Oljske gore. Naglič je obiskal tudi rojstni kraj Janeza Krstnika Ain Karem in se udeležil izleta s kočijami do Mrtvega morja.</p> <p>Razstavo je pripravil Muzej krščanstva na Slovenskem, avtor razstave pa je dr. Marko Frelih, kustos v Slovenskem etnografskem muzeju.</p> </span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_9"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Mon, 05 Sep 2022 13:32:59 +0000 admin 46021 at https://www.etno-muzej.si Vtisi 30 https://www.etno-muzej.si/en/node/45408 <div class="field field-name-field-date-start field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >From&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">2. April 2022</span></span></div> <div class="field field-name-field-date-end field-type-datestamp field-label-above"> <div class="label-above" >TO&nbsp;</div> <span class="value"><span class="date-display-single">22. May 2022</span></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Razstava <em>Vtisi 30, Spomini Slovenk in Slovencev po svetu na priznanje samostojne Slovenije</em>, ki je bila v drugi polovici leta 2021 na ogled v SEM in sta jo ob 30. obletnici samostojne Slovenije pripravila SEM in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), na pobudo Ribiškega muzeja tržaškega primorja gostuje v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu pri Trstu med 2. aprilom in 8. majem 2022.</p> <p>Prelomni čas z razglasitvijo neodvisne države pred 30 leti se je Slovencem VTISnil v spomin. SEM in NUK sta v raziskavi VTISI 30 k sodelovanju povabila rojake, ki med osamosvajanjem Slovenije niso živeli v matični domovini, da podelijo razmišljanja o tem edinstvenem obdobju. Odzvalo se je 67 posameznikov različnih kulturnih, strokovnih in družbenih ozadij ter različnih starostnih skupin. Vtise so prispevali Slovenci iz slovenskega zamejstva, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije ter povratniki v matično domovino. &nbsp;</p> <p>Razstava z globalnim pregledom predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu, in tistimi, ki so se vrnili v samostojno Slovenijo. V zmanjšanem obsegu predstavlja pričevanja s Tržaškega in Goriškega ter osebne spomine nekaterih rojakov po svetu na ta čas.</p> <p>Na razstavi je razstavljen tudi izbor gradiva iz zbirke NUK, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali kasneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Prelomni čas je zabeležen v proznih delih, odmeva pa tudi v verzih in različnih dokumentih ter spominskem gradivu.</p> <blockquote> <p>Razstava VTISI 30 je na ogled od 2. aprila do 8. maja 2022 v Kulturnem domu Alberta Sirka (Ribiški muzej tržaškega primorja, Križ/ Santa Croce 61, Trst, Italija) v delovnem času: sobota - nedelja 11.00 - 13.00, za skupinske oglede po dogovoru (vsaj 10 oseb) na info@ribiski-muzej.it.</p> </blockquote> <p>Razstavo sta pripravila Slovenski etnografski muzej (SEM) in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). <strong>Avtorici razstave</strong>: dr. Tanja Roženbergar (SEM) in Helena Janežič (NUK).</p> <p><strong>Avtorice in avtorji vtisov na razstavi</strong>:<br /> Italija: dr. Jože Pirjevec, dr. Miran Košuta, Erika Jazbar, Franco Cossutta, Ivo Jevnikar, Jasna Simoneta, Martina Repinc, Miroslav Košuta, Vera Tuta. Druge države: Ana Matusinovič (Hrvaška), Anica in Lojze Markič (Avstralija), Breda Strojin Willkinson (Velika Britanija), dr. Janez Zorec (Francija) (Francia), Jože Stražar (Švedska), Jožejka Debeljak Žakelj (Argentina), Lučka Koščak Kaegi † (Švica), Marija Ahačič Polak (Kanada), Milka Olip (Avstrija), Mira Kosem Borštnik (ZDA).</p> <p><em>Arhitektura in grafično oblikovanje razstave</em>: TAK Kolektiv<br /> <em>Prevod</em>: Ivana Suhadolc<br /> <em>Lektoriranje uvodnega besedila</em>: Vilma Kavšček<br /> <em>Komuniciranje</em>: mag. Maja Kostric Grubišić, mag. Irena Plešivčnik</p> </span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_10"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Wed, 23 Mar 2022 13:41:05 +0000 admin 45408 at https://www.etno-muzej.si