Slovenski etnografski muzej - SEM z zgodbami predmetov https://www.etno-muzej.si/en/sem-z-zgodbami-predmetov Vstopite skozi spletna vrata Slovenskega etnografskega muzeja. Približajte se predmetom z vtisnjenimi sledmi dotikov, ki so jih na njih pustili ljudje. Prisluhnite zgodbam o življenjskih mejnikih in obdobjih, o šegah letnega cikla, o prostem času in o načinih preživljanja, o odnosu do preteklosti in o pripadnosti ljubljenim ljudem, skupnostim in prostorom. Naj nas povezujejo niti dediščine tudi ko smo doma. mag. Polona Sketelj en Burka https://www.etno-muzej.si/en/node/43969 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/4-2-1_neobdelana_medium.jpg?itok=gEu7gdKg" width="259" height="480" alt="Burka, 2017, foto: Urša Valič." /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Burka</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>V času pandemije korona virusa, ki je svet postavil na glavo in smo muzeji intenzivneje začeli delati »na daljavo«, oziroma posredovati obiskovalkam in obiskovalcem naše digitalne vsebine in je Slovenski etnografski muzej uvedel na svoji spletni strani »SEM od doma« ter »SEM z zgodbami predmetov« mi je iz zbirk, ki jih pokrivam, prišla na misel najprej burka.</p> <p>Zakaj? Še pred nekaj meseci so se mnogi ljudje zgražali in prisegali (tudi v Sloveniji), da burka, ki skriva ženski obraz in postavo, nima kaj iskati v zahodnem civilizacijskem prostoru, da nas ogroža, da je popolnoma neprimerno oblačilo… Morda res! A zdaj, ko že dobra dva meseca hodimo naokrog z zaščitnimi maskami, seveda v drugi funkciji kot je burka, ki sicer ščitijo telo pred virusom, a hkrati tudi zakrivajo obraz, mi je dalo misliti!</p> <p>Če bi se pred nekaj meseci pojavil z zaščitno masko v banki, bi te zaprli, če bi se pojavil z zaščitno masko v trgovini, bi te osumili kraje, če bi se z zaščitno masko sprehajal naokrog bi bil sumljiv, a v Sloveniji je v začetku marca 2020 zaščitna maska postala nova realnost in kulturno sprejemljiva. In kdo ve, morda bo zaščitna maska postala sčasoma najbolj vsakdanji predmet v našem okolju.</p> <p>Podobno je z burko, ki skriva ženski obraz in postavo. Nastala sicer ni zaradi higienskih ali profilaktičnih razlogov, temveč zaradi »umika« pred moškim pogledom, a rezultat je podoben. Koran ne zapoveduje burke in podobnih oblačil, zapoveduje le skromno oblačenje. Še pred sto leti so bile burke v Afganistanu zelo redke in drugačne kot so danes. Še pred 50 leti jih skoraj ni bilo. A stvari se ves čas spreminjajo, tudi oblačila. Današnja oblačila neposredno izražajo konservativizem afganistanske družbe. Večina moških nosi brade in na glavi čepice in turbane. Oblečeni so v široke hlače in telovnik z brezrokavnikom, če je hladno, se zavijejo v volnene odeje. Prav na ženskah pa se ta zapoved izraža v najekstremnejši obliki – burki, dolgem vrečastem oblačilu, ki je pred očmi zamreženo. Ženska koža je v burki popolnoma zakrita. Vendar ima tudi burka več pomenov. Prvotno je bila mestno oblačilo. Meščanke so z burko izražale, da jim ni treba težaško garati na poljih. Ženske s podeželja so oblekle burko, ko so šle v mesto. Ščitila jih je pred radovednimi pogledi in nadlegovanjem. Do političnega udara leta 1973, ko so vrgli afganistanskega kralja s prestola in razglasili republiko Afganistan, je bilo življenje relativno sproščeno. Ženske so se zakrivale, če so želele, druge spet zaradi okolja, iz katerega so izhajale. Zaposlene so bile v pisarnah, trgovinah, šolah in bolnicah in vsaj v mestih nosile zahodna oblačila. Mnoge so hodile v šole in tudi študirale na univerzah. Po sovjetskem umiku iz Afganistana 1989 se je nadaljevala državljanska vojna in oblasti so ženskam čedalje bolj krčile pravice. V času talibanske oblasti je bila burka ženskam zapovedana. Mnoge danes še vedno nosijo burko zaradi kulturnih razlogov in tradicije.</p> <p>Burko, ki je v zbirki Kustodiata za zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, sem kupil na bazarju v Heratu oktobra 2011 z mislijo na razstavo <a href="node/40688">Afganistan – slovenski pogledi</a>, ki je bila v Slovenskem etnografskem muzeju od 25. maja 2017 do 31. marca 2018. Na razstavi jo je bilo tudi moč obleči in izkusiti občutek, kako se iz burke zoži pogled na svet. Morda bomo v Slovenskem etnografskem muzeju čez nekaj let pripravili razstavo Življenje v času Kovid-19 in bodo zaščitne maske sestavni del razstave! In bodoče generacije zanamcev, ki bodo raziskovale naš čas, se bodo čudile, v kakšnem svetu smo živeli!</p> <p class="rteright">Mag. Ralf Čeplak Mencin</p> <p>&nbsp;</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">22. May 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_1"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> <script type="text/javascript"> <!--//--><![CDATA[//><!-- if(window.da2a)da2a.script_load(); //--><!]]> </script></span></li> </ul> Fri, 22 May 2020 12:04:25 +0000 admin 43969 at https://www.etno-muzej.si Predmeti govorijo sami zase … pa si mislite, kar hočete! https://www.etno-muzej.si/en/node/43967 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/foto_1_medium.jpg?itok=msMRung2" width="270" height="480" alt="Vrč za vino v obliki moškega s penisom, zbirka SEM (foto: Andrej Dular)" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Predmeti govorijo sami zase … pa si mislite, kar hočete!</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Med predmeti lončarske obrti sodijo tudi uporabni izdelki, ki jim njihovi ustvarjalci dodajo posebno simbolno ali humorno noto. Na trgu so posebno cenjeni in se nemalokrat prodajajo »pod mizo«, stran od oči otrok in moralistov, saj vendar ne gre, da bi »na štantu« razkazovali nekaj, kar bi škodovalo ljudski morali.</p> <p>Med lončarji, ki so izdelovali takšne predmete, je bil tudi Adolf&nbsp; Hašaj (1941–1993) iz Kuzme v Prekmurju. Izviral je iz družine, kjer se je več prednikov ukvarjalo z lončarstvom. Obrti se je izučil pri svojem očetu Ludviku in se nato sam obrtno izobraževal, nekaj časa tudi na Gradiščanskem, kjer se je naučil inglazurne tehnike poslikav. To je pozneje prakticiral pri krašenju izdelkov v svoji delavnici v Kuzmi. Etnologinja Jelka Pšajd je zapisala, da je bil po duši umetnik, ki ni stremel za serijsko proizvodnjo; njegovi izdelki so nastajali z dušo. V Prekmurju je bil znan po izdelkih z belo glazuro in svojevrstno cvetlično poslikavo. Izdeloval je lonce za kisanje mleka, pütre, vrče za mleko, vodo in vino, kavne skodelice, modele za peko potic, okrasne krožnike, sklede, solnice, vaze, čutare, vrtne palčke, ptičke in piščalke, prašičke, glinene žabice, ki jih je vstavljal v glinene kozarce za pivo, itd. Predstavljamo vam dva njegova izdelka, ki smo jih za muzej pridobili leta 1991 – vrč za vino v obliki moškega s penisom in solnico v obliki moškega penisa.</p> <p>Ko smo Adolfa Hašaja leta 1991 obiskali v njegovi lončarski delavnici v Kuzmi in ga povprašali o teh&nbsp; predmetih, nam je zaupal, da je vrč začel izdelovati, ko mu je nek avstrijski turist prinesel podoben vrč iz Španije s prošnjo, da bi naredil kopijo. In je naredil, eno za naročnika in več njih za svoje veselje in prodajo. Poimenoval ga je Toro (bik), po rdečem španskem vinu, ki se je v tistem času na veliko prodajalo tudi v naših trgovinah. Pri tem se je Adolf&nbsp; namuznil, iskrivo pogledal izpod čela in dejal, da je pri imenu mislil tudi na spolno moč španskih bikov. Solnica pa je potem prišla kar sama od sebe. In oboje je zelo uporabno, je smeje še dodal.</p> <p>Dodajmo še, naj bo soljenje jedi s tako solnico cum grano salis, torej z razumom in pravo mero, in ob tem preveč ne moralizirajmo. Vino, natočeno v kozarce iz »torovega« vrča, pa ima v veselih pivskih družbah nedvomno še posebno močan simboličen pomen in značaj.</p> <p class="rteright">Mag. Andrej Dular</p> <p>&nbsp;</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">20. May 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_2"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Wed, 20 May 2020 09:19:43 +0000 admin 43967 at https://www.etno-muzej.si Zgodba pomočniškega spričevala https://www.etno-muzej.si/en/node/43958 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/foto_1.resized_2.jpg?itok=be_hGAUj" width="673" height="480" alt="Pomočniško učno pismo (spričevalo) Jakoba Krbavčiča, 21. januar 1925 (hrani SEM)" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Zgodba pomočniškega spričevala</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Po prvi svetovni vojni in podpisu rapalske pogodbe je Istra in njeno prebivalstvo prešlo pod Italijo. Gospodarske razmere so bile slabe, možnosti za zaposlitev so bile pičle. Družine na majhnih kmetijah s številnimi otroki, ki so v vojni izgubili svoje očete, so se težko preživljale.</p> <p>Med takimi družinami z materjo samohranilko in več otroki je bila tudi Krbavčičeva iz sv. Ivana pri Buzetu. Zaradi revščine so morali družinski člani odhajali »v svet« za zaslužkom. Dela ni bilo lahko najti ne na Reki in ne v Trstu, zato so se še ne polnoletni sin Jakob Krbavčič s svojim starejšim bratom Egidijem in njegovim prijateljem decembra 1920 odpravili iskat delo v Ljubljano. Ker mladoletni Jakob ni mogel dobiti prepustnice za potovanje v Kraljevino SHS, so potovali z vlakom do Rakeka, nato pa so na skrivaj prestopili rapalsko mejo in se peš odpravili proti Ljubljani. Prvo noč so prespali na seniku pri Brezovici, naslednjo že v Ljubljani, v hlevu gostilne Stari tišler.</p> <p>Mladi Jakob Krbavčič se je hotel izučiti za mehanika. Ker pa ni našel mojstra, ki bi ga izučil te obrti, je našel priložnost za poklic pri ljubljanskem svečarju in medičarju Rajku Pečniku na sv. Petra cesti, kasnejši Trubarjevi ulici, ki ga je tudi sprejel pod streho. Pri njem je Krbavčič do svojega petnajstega leta pomagal pri vsakdanjih hišnih opravilih. Kuril je peči pod kotli za vosek, pospravljal po delavnici in pomagal mojstru prevažati izdelke do strank.</p> <p>S 1. januarjem 1922 je petnajstletni Jakob Krbavčič pri mojstru Pečniku nastopil vajeniško dobo, ki je trajala do 1. januarja 1925. Hkrati je na Vrtači v Ljubljani obiskoval občo obrtno nadaljevalno šolo, jo januarja 1925 končal s prav dobrim uspehom in 21. januarja istega leta naredil tudi pomočniški izpit. Slaščičarska in medičarska zadruga v Ljubljani mu je tako 21. januarja 1925 podelila učno pismo, s katerim ga je imenovala za pomočnika.</p> <p>Krbavčič je nato pri Pečniku delal kot pomočnik in mojstru, ki je bil vdovec in ni imel bližnjih sorodnikov, v zadnjih letih njegovega življenja vsestransko pomagal. Po Pečnikovi smrti leta 1931 je Jakob prevzel obrt, odkupil in obnovil stanovanjsko hišo, v kateri sta bili še delavnica in trgovina, in kot priznan ljubljanski obrtnik uspešno vodil svojo svečarsko in medičarsko delavnost vse do sredine sedemdesetih let preteklega stoletja. Umrl je leta 1988 v rodnem Buzetu, kjer je živel zadnja leta svojega življenja, pokopan pa je na ljubljanskem pokopališču Žale.</p> <p class="rteright"><span class="value"><span class="value">Mag. Andrej Dular</span></span></p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">15. May 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_3"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Fri, 15 May 2020 10:47:15 +0000 admin 43958 at https://www.etno-muzej.si Spominska darila strugarskega pomočnika https://www.etno-muzej.si/en/node/43936 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/foto_1.resized_1.jpg?itok=1guOBee1" width="606" height="480" alt="Šatulje oziroma doze za nakit in bižuterijo, izdelki Franca Krašovca med svetovnima vojnama (Foto: Andrej Dular)" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Spominska darila strugarskega pomočnika</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>V zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja hranimo tudi predmete strugarske obrti. Med njimi je manjša kolekcija šestih šatulj in doz s pokrovi z gumbi in brez njih, narejenih iz plemenitih vrst lesa (javor, češnja, oreh, lipa).</p> <p>Predmeti izkazujejo izdelovalčevo dobro poznavanje strugarskih veščin in tehnik. Z domiselnim oblikovanjem, različnimi okrasnimi struženimi vrezi in lepljenjem različnih vrst lesa, ki pri obdelavi (struženju) ustvarjajo na predmetih zanimive vzorce, izpričujejo izdelki poleg uporabne vrednosti tudi visok likovno estetski nivo.</p> <p>Šatulje in doze je med svetovnima vojnama izdelal strugar Franc Krašovec. Rojen je bil leta 1883 v Velikem Klancu na Vrhniki. V tovarni za lesne izdelke podjetnika Josipa Lenarčiča na bližnjem Verdu, kjer so izdelovali harmonije in kvalitetne sobne stole, se je med letoma 1898 in 1901 izučil strugarstva in postal pomočnik. Po poroki z gostilničarjevo hčerjo iz Sodražice Josipino Čampa leta 1914 sta zakonca nekaj časa živela v Sodražici, nato pa sta se preselila v Vižmarje pri Ljubljani, kjer sta si leta 1926 zgradila hišo. Po vselitvi je Josipina v hiši odprla trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Franc pa se je v Ljubljani zaposlil kot finančni kontrolor.</p> <p>Za lastne domače potrebe in tudi za zabavo pa se je še ukvarjal s strugarstvom. Obrtno znanje, ki si ga je pridobil v Lenarčičevi tovarni, mu je prišlo prav, ko si je moral z uporabnimi in dekorativnimi izdelki opremiti svoj novi dom v Vižmarjih. Drobni uporabni predmeti kot so omenjene šatulje in doze pa niso bile za prodajo. Franc jih je podarjal svojim bližnjim ob godu, za božič in miklavževo in je nanje s svinčnikom tudi zapisal ime obdarovanke.</p> <p class="rteright"><span class="value"><span class="value">Mag. Andrej Dular</span></span></p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">11. May 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_4"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Mon, 11 May 2020 10:05:06 +0000 admin 43936 at https://www.etno-muzej.si Slikarske šablone kmeta Janeza Žugmana https://www.etno-muzej.si/en/node/43881 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/1.resized.jpg?itok=LCX_AQvE" width="290" height="480" alt="Janez Žugman, kmet posestnik in tvorec slikarskih šablon, z ženo Marijo pred hišo na Ledineku št. 47 okoli leta 1960 (fotografijo hrani družina Ornik, Ledinek)" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Slikarske šablone kmeta Janeza Žugmana</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Na podeželju so ljudje v svojih bivalnih prostorih velikokrat sami opravili preprostejša slikarska dela, kot je bilo na primer beljenje prostorov z apnenim beležem.</p> <p>Krašanje sten s pomočjo različnih slikarskih šablon pa je bilo zahtevnejše opravilo, ki so se ga lotevali le nadarjeni in spretni posamezniki, kakršen je bil na primer Janez&nbsp; Žugman (*1909 + 1989), kmet gospodar na Ledineku št. 47 v Slovenskih Goricah. Pri krašenju sten v lastnih bivanjskih prostorih z različnimi cvetličnimi in geometrijskimi motivi si je pomagal z enodelnimi ali večdelnimi (večlistnimi) šablonami, ki jih je večino izdelal sam. Motive za šablone je našel v različnih ilustriranih revijah pa tudi po stenah v domovih sosedov in znancev, jih prerisoval na prosojen "masleni" papir in s tega na trši karton.</p> <p>Dela je bil vešč, saj je posamezen motiv povečini razplastil na več slikovnih enot in z izrezovanjem kartona ustvaril večdelno šablono, s katero je na steno lahko naslikal večbarvni motiv. Žugman je pridobil znanje o kopiranju in plastenju motivnih kompozicij s posnemanjem obrtno ali industrijsko izdelanih slikarskih šablon, ki jih je imel nekaj v svoji zbirki.</p> <p>Šablone je izdeloval v glavnem v zimskem času, ko je bilo gospodarskih opravil na kmetiji malo. Med tehničnimi pripomočki je za izrezovanje vzorcev uporabljal le navaden kuhinjski nož, ki si ga je za to delo ustrezno priredil.</p> <p>Po drugi svetovni vojni, ko ustreznega materiala za izdelavo slikarskih šablon ni bilo na pretek, je Žugman uporabil tisto, kar mu je bilo pri roki. Izdeloval jih je iz promocijskih letakov, stenskih koledarjev, platnic revij, šolskih zvezkov, tršega ovojnega trgovinskega papirja in tudi iz plastičnih map za spise. Njegove šablone so se ohranile in nam v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja, kjer hranimo tudi fotografije njegovih stenskih poslikav, izpričujejo iznajdljivost, spretnost in nadarjenost kmečkega slikarskega samouka. Hkrati nam razkrivajo tudi del dekorativnega sveta kmečkega bivalnega okolja pri nas v drugi polovici 20. stoletja.&nbsp;</p> <p class="rteright">Mag. Andrej Dular</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">28. April 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_5"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Tue, 28 Apr 2020 13:13:26 +0000 admin 43881 at https://www.etno-muzej.si Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz Strahlove zapuščine https://www.etno-muzej.si/en/node/43873 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/valvasor.jpg?itok=w1cP_orX" width="768" height="439" alt="Johann Weichard Valvasor: Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Nürnberg, 1689" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz Strahlove zapuščine</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Na gradu Stara Loka na Gorenjskem je od srede 19. st. nastajala ena največjih in najpomembnejših umetnostnih zbirk na Kranjskem. Bila je plod zbirateljske strasti in skrbnega dela Edvard Strahla in njegovega sina Karla. Zbirala sta slike domačih mojstrov in druge umetniške predmete, pohištvo, knjige in razne starine.</p> <p>Leta 1930 je bila zbirka razprodana na javni dražbi, saj Karl Strahl ni imel potomcev. V svoji oporoki je domačim galerijskim in muzejskim ustanovam omogočil ugodnejši odkup. Tako so lahko predstavniki Narodne galerije, Narodnega muzeja in Etnografskega muzeja že pred dražbo izbirali slike in predmete ter imeli pri nakupu 25% popust na izklicno ceno. Na ta način je Etnografski muzej pridobil 75 predmetov, med njimi tudi prvo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.</p> <p>Karl Strahl je na koncu svoje oporoke zapisal: »Iz srca želim, da naj bo to, kar sem doslej hranil in ne brez težav skrbno varoval, vsem prizadetim v korist in blagoslov.« V primeru našega izvoda Slave vojvodine Kranjske so se zapustnikove želje prav gotovo uresničile. Valvasorja uvrščamo med začetnike etnološke stroke na Slovenskem, njegova Slava pa predstavlja dragocen vir za poznavanje načina življenja naših prednikov.</p> <p>Komplet prve izdaje Slave vojvodine Kranjske iz Strahlove zbirke je v muzeju skrbno shranjen v trezorju v muzejski knjižnici. Po predhodnem dogovoru si ga je možno ogledati v čitalnici.</p> <p><a href="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6">Dostop do elektronske verzije Slave vojvodine Kranjske omogoča NUK preko svojega servisa dLib</a></p> <p class="rteright">Mojca Račič</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">23. April 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_6"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Thu, 23 Apr 2020 08:04:14 +0000 admin 43873 at https://www.etno-muzej.si Bruseljsko zlato za kranjsko klobaso https://www.etno-muzej.si/en/node/43870 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/foto_1.resized_0.jpg?itok=43lgPpGl" width="720" height="480" alt="Listina diplome bruseljskega živilskega sejma iz leta 1932, podeljena ljubljanskemu mesarju Josipu Romanu za njegove izdelke." /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Bruseljsko zlato za kranjsko klobaso</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p class="western" style="margin-bottom: 0.35cm">Sredi prve polovice 20. stoletja je mesar Josip Rozman na sv. Petra cesti št. 58 v Ljubljani odprl svojo mesarsko in prekajevalsko obrt.</p> <p class="western" style="margin-bottom: 0.35cm">Njegovo podjetje se je začelo razcvetati v začetku 30. let 20. stoletja, ko se je znatno povečalo povpraševanje po njegovih kranjskih klobasah, ki so kot odlične prekajene mesnine zaslovele ne le v Sloveniji, temveč tudi širom takratne Jugoslavije in tujine. Ta uspeh je Josipa Rozmana verjetno spodbudil, da je leta 1932 poslal na živilsko razstavo v Bruselj svoje prekajene kranjske klobase. Zanje je dobil častno diplomo z zlato medaljo, kar je bilo nedvomno visoko mednarodno priznanje njegovi strokovni usposobljenosti in poslovni uspešnosti.</p> <p class="western" style="margin-bottom: 0.35cm">Več o Rozmanovi obrti in njegovih kranjskih klobasah najdete v <a href="/files/etnolog/pdf/etnolog_23_dular_mesarstvo.pdf">članku v Etnologu</a>.</p> <p class="western rteright" style="margin-bottom: 0.35cm">Mag. Andrej Dular</p> <p class="western" style="margin-bottom: 0.35cm">&nbsp;</p> <p class="western" style="margin-bottom: 0.35cm"><br /> &nbsp;</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">22. April 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_7"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Wed, 22 Apr 2020 08:55:57 +0000 admin 43870 at https://www.etno-muzej.si Trstenke https://www.etno-muzej.si/en/node/43855 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/trstenke_25ka.jpg?itok=QvDGRSSC" width="410" height="395" alt="Trstenke" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Trstenke</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>V antični Grčiji poznano glasbilo pod imenom syrinx ali panova piščal sodi med najstarejša glasbila sploh.</p> <p>Sestavlja jih v vrsto zložen niz različno dolgih in zato različno uglašenih cevk. Na naših tleh so se razvijale predvsem trstene panove piščali, največkrat imenovane trstenke, ponekod pa še dudle, orgeljce, piskulice, pišole, toplarce…. Med seboj trdno povezanih cevk pri trstenkah je od 5 do 47. Slovenske trstenke (tipa V) so tako po uglasitvi kot po obliki enkraten inštrument v svetu: nanje se da s hkratnim pihanjem v sosednji cevki igrati tudi dvoglasno, saj sta levi in desni krak glasbila uglašena različno.</p> <p>V preteklosti so trstenke prodajali predvsem kramarji po vaških sejmih, shodih, proščenjih in na božjih poteh, marsikod pa so si jih znali izdelati tudi doma. Nanje so igrali zase in bolj za zabavo, včasih tudi za ples; najraje v družbi s še kakšnim drugim glasbilom, npr. s hruškinim peresom, orglicami, žveglo, violino ali lončenim basom.</p> <p>Nekdaj so bile trstenke priljubljeno glasbilo na Koroškem in prek Štajerske do Prekmurja, južno pa prek Posavja in Dolenjske do Notranjske. Najdlje so se na Slovenskem ohranile v Halozah, kjer jih je še v 90. letih prejšnjega stoletja kot zadnji izdeloval Franc Laporšek iz Podlehnika pri Ptuju, ki jih je izdelal tudi za stalno razstavo Med naravo in kulturo.</p> <p>Vir: Igor Cvetko, Družbeno in duhovno. V: <i>Med naravo in kulturo: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja</i>. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2008. Str. 128.</p> <p class="rteright">Mag. Adela Pukl</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">17. April 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_8"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Fri, 17 Apr 2020 12:05:13 +0000 admin 43855 at https://www.etno-muzej.si Haloška žvegla https://www.etno-muzej.si/en/node/43854 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/haloska_zvegla_1.jpg?itok=p9UlzLNk" width="558" height="138" alt="Haloška žvegla" /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Haloška žvegla</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Haloška žvegla je lesena stružena piščal tipa prečne flavte s šestimi luknjicami, na katero se da igrati melodije v obsegu skoraj dveh oktav.</p> <p>Največkrat jih izdelujejo iz pušpanovega, slivovega ali hruškovega lesa, v različnih velikostih (od enojke, ki je dolga nekaj več kot 20 cm, do devetke, daljše od pol metra). Osmica in devetka sta narejeni iz dveh kosov, »sta sklepnati«, kakor rečejo v Halozah, predvsem zaradi lažje izdelave.</p> <p>Najstarejša pričevanja in dokumenti o žvegli na Slovenskem segajo v 15. stoletje, živa tradicija žveglanja pa se je ohranila do nedavnega le še v Halozah. Tam se je za domače veselice, žegnanja, godove, ohceti in po skupnih delih, ličkanju koruze, luščenju pešk, ob košnji, teritvi in mlatvi večkrat godlo na žvegle, spremljale so jih marsikdaj še violine, harmonika, orglice ali trstenke, pritegnili so jim tudi pevci. Zadnji izdelovalec žvegel je bil v 90. letih prejšnjega stoletja Izidor Cafuta iz Sedlaška pri Podlehniku, ki je izdelal žvegle tudi za stalno razstavo Med naravo in kulturo.</p> <p>Vir: Igor Cvetko, Družbeno in duhovno. V: <i>Med naravo in kulturo: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja</i>. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2008. Str. 128.</p> <p class="rteright">Mag. Adela Pukl</p> <p>&nbsp;</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">17. April 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_9"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Fri, 17 Apr 2020 12:03:27 +0000 admin 43854 at https://www.etno-muzej.si Zdravilni kamen z dvema luknjama https://www.etno-muzej.si/en/node/43853 <div class="field field-name-field-image-main field-type-image field-label-hidden"> <span class="value"><img src="//www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/zdravilni_kamen.jpg?itok=o9iFiH2U" width="640" height="480" alt="Zdravilni kamen z luknjama, Breginj, Primorsko, 1. pol. 20. stol." /></span></div> <div class="field field-name-title field-type-ds field-label-hidden"> <span class="value"><h2>Zdravilni kamen z dvema luknjama</h2></span></div> <div class="field field-name-body field-type-text-with-summary field-label-hidden"> <span class="value"><p>Ali veste, da imamo na stalni razstavi Med naravo in kulturo zdravilni kamen?</p> <p>Ta kamen z dvema luknjama je imel po pripovedovanju posebno moč, da kravi ali kozi odvzame bolezen, če npr. žival podobna miši ugrizne žival na vime, potem je treba kravo ali kozo »molzti« tako, da se dajo vime skozi luknji in nato molzejo. Kamen je potrebno poiskati v strugi Soče in mora imeti dve naravni luknji.</p> <p class="rteright">Mag. Adela Pukl</p> </span></div> <div class="field field-name-post-date field-type-ds field-label-above"> <div class="label-above" >Kdaj&nbsp;</div> <span class="value">17. April 2020</span></div> <ul class="links inline"><li class="addtoany first last"><span><span class="a2a_kit a2a_kit_size_32 a2a_target addtoany_list" id="da2a_10"> <a class="a2a_button_facebook"></a> <a class="a2a_button_twitter"></a> <a class="a2a_button_instagram" href="https://www.instagram.com/etnografski_muzej/"></a> </span> </span></li> </ul> Fri, 17 Apr 2020 11:56:50 +0000 admin 43853 at https://www.etno-muzej.si