Voklo

Žigovčeva hiša, Voklo pri Kranju.

Teren 26 - Alpska hiša - Gorenjska (1970).

Voklo pri Kranju.

Teren 26 - Alpska hiša - Gorenjska (1970).

Voklo pri Kranju, Žigovčeva hiša.

Teren 26 - Alpska hiša - Gorenjska (1970).

Voklo pri Kranju.

Teren 26 - Alpska hiša - Gorenjska (1970).

Fragment. Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Spodnji rob končnice manjka. Zgoraj v sredini je naslikan monogram S. O.; ker so na drugih končnicah, ki jih je naslikala ista roka, različni monogrami, vemo, da gre za začetnici imena lastnika panjev in ne slikarja.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Slabo viden nemški napis na končnici beremo: “Gebt Acht”. Najbrž gre za zasmehljivo upodobitev krojačev. Prim. N.-A. Bringéus, Schneiderspott, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 92-94.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Lovec strelja divjad.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Mož s psom.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Osrednji prizor je nejasen, ker manjka pokrov odprtine za zračenje panja ob prevozu na pašo. Levo je hiša, desno mož, sedeč ob mizi. Od slabo ohranjenega napisa na desni preberemo: “LuStig .. gelebet .. geStorben ..”
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Za motiv gl. E. Cevc, Fantastični ptici s panjskih končnic, v: Slovenski etnograf XV, Ljubljana 1973; M. Jahn, Der Vogel Selbsterkenntnis - “La?t Bilder sprechen”, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 99-102.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Konjeniška bitka: bitka med zelenimi in belimi konjeniki.

Določanje motiva niha med Frančiškom in sv. Rokom. Upodobljeni frančiškanski habit razodeva Frančiška; na upodobitvah Roka se pes nikoli ne vzpenja: očitno gre za volka, ki je strahoval mesto Gubbio in ga je po izjavi v lastni pridigi Frančišek udomačil.
Delo v slikarski obrtni tradiciji delavnice Leopolda Layerja v Kranju.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

V inv. knjigi SEM je motiv določen “Sv. družina”. Slikarija je slabo ohranjena vendar kaže na beg v Egipt osel, ki se pase in ga drži moški za povodec, ženska z detetom v naročju je Marija z Jezuščkom, desno spodaj je razločno vidna ročna žaga, znak sv. Jožefa. Levo zgoraj je monogram P. R., najverjetneje lastnika panja. Prizor je posnet po eni izmed številnih upodobitev, ki so dramatično prikazovale dogodek, o katerem sicer biblija poroča zelo skopo: Jožefu se je prikazal v spanju angel in mu rekel: “‘Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem! Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.’ In vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater in se umaknil v Egipt.” (Matejev evangelij 2: 13).
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Na srcih ni prvin, ki bi jih opredeljevala kot Jezusovo in Marijino (trnjeva krona, tri žeblji, lilija, meč itd); plamena pa se medsebojno spajata, zato gre verjetno za srca zaljubljencev.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Glede na uniformo je najbrž upodobljen avstrijski dragonec ali kirasir iz prve polovice 19. stoletja. Jezdec na petelinu je sicer motiv, ki se je najprej pojavil na srednjeevropskih grafičnih letakih v 17. stoletju; imel je magijske, komične in erotične pomene; v 19. stoletju je bil navadno prispodoba pohote ali namig na prevaranega zakonskega moža.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Motiv je nastal na podlagi pripovedi v biblijski starozavezni Tobijevi knjigi: arhangel Rafael spremlja mladega Tobijo na poti v Medijo; od renesančnih upodobitev naprej motiv največkrat pomeni angela varuha, ki varuje kateregakoli otroka.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Mož, ki nekaj gnete (?) na mizi, ima zavihana rokava in predpasnik; zato mislimo, da je upodobljen nek obrtnik. Levo ob upodobljencu so ostanki letnice 1846.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Zgornji del končnice manjka.
Svetniška legenda pripoveduje, da je sv. Janez blagoslovil in brez škode popil kelih strupa, ki mu ga je bil ponudil poganski duhovnik; kelih, iz katerega beži zlo v kačji podobi je zato svetnikov atribut. V evangelijih je sv. Jožef omenjen kot Jezusov krušni oče; na upodobitvi drži Jezuščka na desnici, v levici pa ima razcvetelo palico po pripovedi iz apokrifnega spisa, po kateri je veliki duhovnik razglasil, da bo lastnik palice, ki se bo na oltarju čudežno razcvetela, postal Marijin zaročenec.
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Dva spodnja fragmenta končnic; oba dela je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.
Na enem fragmentu so vidni dva psa in noge večje živali in dveh ljudi.

Šestilna rozeta; končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.

Na Koroškem in Gorenjskem je Job postal zavetnik čebelarjev vsaj že v poznem 18. stoletju, na zahodnem Štajerskem najbrž šele v 19. stoletju. Domnevamo, da so ga povezali s čebelarstvom zaradi pesmi, v kateri so se črvi-zlatniki v rokah njegove žene spremenili v ose; te pa so imele v starejšem kmečkem besednem zakladu tudi skupno ime s čebelami: muhe. Oseba z imenom Job nastopa v Jobovi knjigi Svetega pisma stare zaveze; po prerekanju s satanom o Jobovi resnični pobožnosti ga Bog brezobzirno prepusti neznanskim nesrečam, oziroma satanovi oblasti češ, kljub vsemu hudemu naj bi Job ne preklinjal Boga. Od biblijske vsebine je na upodobitvah na končnicah ostal le Job, ki poln uljesov sedi na smetišču (gnoju) in žena, ki mu reče naj prekolne Boga in umre; godec ali godci so prišli v zgodbo iz grškega Jobovega apokrifa (tako je Job v severozahodni Evropi v 15. in 16. stoletju postal zavetnik glasbenikov) in nato po neki predlogi v zavest slikarjev končničarjev, kjer se je predstava združila še s čebelami in kranjskim čebelnjakom na upodobitvah (gl. Slovenske ljudske pesmi II, Ljubljana 1981, str. 16-21; L. Kretzenbacher, Hiob als Schutzpatron der slowenischen Imker, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 31-37).
Končnico je muzeju leta 1911 prodal Miha Vehovec iz Voklega.