Pungert

Del hiše (ob vratih v kamro) pri Tonet, Jenko Jože, Pungart 12 pri Škofji Loki.

Teren 26 - Alpska hiša - Gorenjska (1970).

"Novi kot" v hiši pri Tonet, Jenko Jože, Pungart 12 pri Škofji Loki.

Teren 26 - Alpska hiša - Gorenjska (1970).

Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Konkretna upodobitev je vsekakor glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Veseljačenje. Upodobljena je harmonika, kar je na končnicah redko ( prim. Z. Kumer, Godčevski in plesni motivi na panjskih končnicah, v: Slovenski etnograf X, Ljubljana 1957, str. 163).

Par v praznični gorenjski kmečki noši. Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Upodobitev sodi v motivno skupino, v kateri nastopajo ženske skupaj s hudiči (gl. S. Metken, Der Teufel und die Frauen, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 78-81).
Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Prizor iz motivne skupine živali v človeških vlogah. Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Lov na tigra. Glede na jezdnega slona sodi prizor najbrž v Indijo; vsekakor domnevamo predlogo z evropskimi predstavami o tujih deželah.
Končnica je bila v Grebenčevi zbirki, njegov pisni komentar se glasi: “Konc. 14; Afrikanski lov s slonom in kamelo, izdelano v Hostah, najdeno v Dravljah pri Ljubljani”. Izročilo o kraju izdelave se očitno nanaša na Gregorja Benedika, ki je slikal v bajti, ki pa formalno ni več spadala pod Hosto ampak že v Pungert.

Upodobitev sodi v motivno skupino, v kateri nastopajo ženske skupaj s hudiči (gl. S. Metken, Der Teufel und die Frauen, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 78-81).
Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko. Slikarjeva vnukinja slovenistka Francka Benedik, Pungert 14, (dela na oddelku za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU) ima nedokončano modro grundirano končnico z značilno ločnim pasom tal, ki je delo Gregorja; zadaj je napis s svinčnikom “Jahrov pogreb” in še devet končnic, ki so delo Andreja Benedika, rojenega 1896: slikane so podobno kot Gregorjeve, le slabše in malomarnejše.

Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Upodobitev sodi v motivno skupino, v kateri nastopajo ženske skupaj s hudiči (gl. S. Metken, Der Teufel und die Frauen, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 78-81).
Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Izročilo o kraju izdelave (Hosta pri Škofji Loki) se nanaša na Gregorja Benedika, ki je slikal v bajti, ki pa formalno ni več spadala pod Hosto ampak že v Pungert. Za motiv gl. B. Orel, Boj za hlače, Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic, v: Slovenski etnograf XIII, Ljubljana 1960; S. Metken, Weiberstreit um eine Männerhose, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 67-77.

Konkretna upodobitev je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.
Končnica je bila najdena v Bodovljah.

Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Na Koroškem in Gorenjskem je Job postal zavetnik čebelarjev vsaj že v poznem 18. stoletju, na zahodnem Štajerskem najbrž šele v 19. stoletju. Domnevamo, da so ga povezali s čebelarstvom zaradi pesmi, v kateri so se črvi zlatniki v rokah njegove žene spremenili v ose; te pa so imele v starejšem kmečkem besednem zakladu tudi skupno ime s čebelami: muhe. Oseba z imenom Job nastopa v Jobovi knjigi Svetega pisma stare zaveze; po prerekanju s satanom o Jobovi resnični pobožnosti ga Bog brezobzirno prepusti neznanskim nesrečam oziroma satanovi oblasti, češ kljub vsemu hudemu naj bi Job ne preklinjal Boga. Od biblijske vsebine je na upodobitvah na končnicah ostal le Job, ki poln uljesov sedi na smetišču (gnoju), in žena, ki mu reče, naj prekolne Boga, in umre; godec ali godci so prišli v zgodbo iz grškega Jobovega apokrifa(tako je Job v severozahodni Evropi v 15. in 16. Stoletju postal zavetnik glasbenikov) in nato po neki predlogi v zavest slikarjev končničarjev, kjer se je predstava združila še s čebelami in kranjskim čebelnjakom na upodobitvah (gl. Slovenske Ijudske pesmi, Zv. 2, I 1981:16-21; Kretzenbacher 1991: 31-37).
Na končnici sicer ni godcev, je pa kranjski čebelnjak in trije Jobovi prijatelji iz Jobove knjige, ki sicer na upodobitvah na končnicah niso običajni.

Krojači bežijo pred polžem. Upodobitev tega motiva je bila na grafiki, od koder je najbrž prišla na končnice; sicer pa je bil ta motiv razširjen v podeželskem ustnem pesništvu (gl. K. Štrekelj, Slovenske narodne pesmi IV, Ljubljana 1908-1923, opomba na str. 710 in št. pesmi 8618-8628). Ozadje motiva je zasmehovanje počasnosti in krojaškega stanu.
Delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice, slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko.

Delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko. Gregorja Benedika; Za motiv gl. B. Orel, Boj za hlače, Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic, v: Slovenski etnograf XIII, Ljubljana 1960; S. Metken, Weiberstreit um eine Männerhose, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 67-77.