 |
630:LJU;0007112 Hudič izkuša Kristusa v puščavi.
Kat. št. 7112; 14 x 29 cm; končnica je bila najdena v okolici Poljan.
Na hrbtni strani končnice je prilepljen recenten listek, na katerem je zapis s črnilom, ki sporoča, da je bila končnica najdena leta 1952 v bližini Poljan in letnico 1905; ta letnica je bržkone zapis izročila. Motiv temelji v Svetem pismu nove zaveze: po 40. dneh posta v puščavi pride h Kristusu hudič in mu zastavlja naloge, ki naj jih reši, če je res božji sin (na končnici prizori od desne proti levi): pokaže mu kamen, ki naj ga spremeni v kruh; pelje ga na goro in mu pokaže in obljubi vsa kraljestva, če se hudiču pokloni; postavi ga vrh templja in mu veli naj se vrže dol, češ, da bodo božjega sinu prestregli angeli (Matejev evangelij 4: 2-10; Lukov evangelij 4: 1-12).
|
 |
630:LJU;0002329 Uniformi upodobljencev sta vojaški iz časa okoli 1900. Pod kopitom leve sprednje noge levega konja je slabo ohranjena letnica, ki jo beremo: 1907; vprašljivo je le branje zadnje številke.
|
 |
630:LJU;0007110 Abrahamova daritev.
Inv. št. 7110; 14 x 25,5 cm; končnica je bila najdena v okolici Poljan.
Vsebina temelji v Sv. pismu stare zaveze: Bog naroči Abrahamu naj na gori žrtvuje svojega sina Izaka v ognju; ko Abraham že hoče zaklati sina, to grozno naročilo prekine angel s prav tako grozljivim sporočilom, da je šlo samo za preizkus Abrahamove popolne vdanosti Bogu (Genesis 22: 2-12).
|
 |
630:LJU;0002333 Svetniška legenda pripoveduje, da je bil Izidor sin kmečkega dninarja; bil je zelo pobožen in ko je ob jutrih hodil v cerkev, je namesto njega oral angel.
Značilno, tudi s peresom naslikano delo Štajerske delavnice iz konca 19. stoletja ali začetka 20. stoletja
|
 |
630:LJU;0002332 Motiv temelji na Svetem pismu nove zaveze: Kristus je v strahu pred prostovoljno lastno žrtvijo šel z učenci na Oljsko goro in goreče molil k Bogu; prikazal se mu je angel in ga krepčal, učenci so medtem spali (Lukov evangelij 22: 39-47; Matejev evangelij 26: 36-49; Markov evangelij 14: 32-45; Janezov evangelij 18: 1-3). Po mnenju prodajalca A. Demšarja naj bi končnico naslikal nek neznan slikar iz Zabrekev, vendar gre nedvomno za zelo značilno delo Štajerske delavnice.
|
 |
630:LJU;0007107 Najbolj navaden Petrov atribut je ključ ali ključa po besedah, s katerimi ga je nagovoril Jezus: “Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva…” (Matejev evangelij 16: 19).
Končnica je bila najdena v Poljanski dolini.
|
 |
630:LJU;0015774 Božji grob.
Inv. št. 15774; 14 x 31 cm; desno spodaj je letnica 1863; končnica je bila v Grebenčevi zbirki, njegov pisni komentar se glasi: “Konc. 28; Izdelano pri Hostah pri Škofji Loki, najdeno v Poljanski dolini”.
Upodobitev baročne scenerije, v kateri so na Veliki petek in Veliko soboto za obletnico časa, ki ga je prebil Jezus v grobu, shranjevali evharistijo. Za verovanje preprostih ljudi je upodobitev vsaj večinoma pomenila pravi Jezusov grob. Izročilo o kraju izdelave se očitno nanaša na Gregorja Benedika, ki je slikal v bajti, ki pa formalno ni več spadala pod Hosto ampak že v Pungert. Značilno delo Selške delavnice.
|
 |
630:LJU;0007113 Kristusovo vstajenje.
Inv. št. 7113; 14 x 33,5 cm; končnica je bila najdena v Poljanski dolini.
Levo nad ograjo ob drevesnem deblu je letnica 1859. Ikonografski motiv lebdečega Kristusa nad sarkofagom ob stražarjih je nastal v gotiki. Temelji na krščanskem verovanju, da je Kristus vstal od smrti; evangeliji poročajo, da so svete žene našle Kristusov grob prazen. Na upodobitvah straža navadno spi, na redkejših podobah, kot na končnici, je budna. Delo v slikarski obrtniški tradiciji delavnice Leopolda Layerja v Kranju.
|
 |
630:LJU;0002330 Monogram sv. Marije je nastal kot par Kristusovemu monogramu; njemu ustrezno so ga imenovali “sladko ime Marijino”; v podeželski umetnosti se je ta monogram zelo razširil v 19. stoletju. Imel je pomen kultne predstave in svetega simbola z varovalno močjo.
V dvotretjinski višini končnice med osrednjim tondom in levim šopkom sta številki 19; na ustrezni desni strani, kjer bi pričakovali še dve številki letnice, ni nič. Zaradi majhnosti in mesta številk mislimo, da gre za nedokončan zapis letnice in ne za številko panja. Značilno mrežasto razpokana barvna plast razodeva rabo industrijskih barv, kar omogoča datiranje končnice v začetek 20. stoletja.
|
 |
630:LJU;0007648 Usmiljeni Samarijan.
Inv. št. 7648; 14 x 32,5 cm; končnica je bila najdena v Poljanski dolini.
Motiv temelji v Sv. pismu nove zaveze: duhovnik in levit brezsrčno gresta mimo oropanega ranjenega Juda; pomaga pa mu eden izmed prebivalcev Samarije, s katerimi so bili Judje v sovraštvu (Lukov evangelij 10: 30-35). Motiv je posnet po eni izmed podobnih biblijskih ilustracij. Značilno delo Selške delavnice.
|
