Lokovica

V evangelijih je sv. Jožef omenjen kot Jezusov krušni oče; na upodobitvi drži Jezuščka na desnici, v levici pa ima razcvetelo palico po pripovedi iz apokrifnega spisa, po kateri je veliki duhovnik razglasil, da bo lastnik palice, ki se bo na oltarju čudežno razcvetela, postal Marijin zaročenec.
Najdeno na Lokovici nad Libučami.

V inventarni knjigi SEM je motiv imenovan “Sv. Rešnje telo”, kar je drugo ime za posvečeno hostijo, kruh, katerega celotna substanca je po krščanskem teološkem nauku spremenjena v celotno substanco Kristusovega telesa, pri čemer ostane nespremenjen samo zunanji videz. Vendar gre pri upodobitvi tudi za monštranco, hranišče s prozorno posodico, v kateri je hostija vidna za vernike.
Levo ob levem in desno ob desnem svečniku je deljena letnica 18 72 ali 18 79; končnica je bila najdena na Lokovici nad Libučami.

Zelo priljubljenia in čaščena svetnica. Barbara sodi med 14 svetih pomočnikov v sili; je zaščitnica v smrtni nevarnosti, pred strelo in zavetnica rudarjev, vojakov, livarjev in gasilcev. Eden izmed njenih najobičajnejših atributov je kelih s hostijo, ker njena legenda pripoveduje, da je ob smrti molila, naj nobeden ne umre brez zakramentov. Sv. Marija velja za univerzalno zaščitnico; palma je atribut vseh mučenic in mučencev, meč je včasih Barbarin atribut, ker pripoveduje legenda, da ji je z njim okrutni poganski oče odsekal glavo. Delo v slikarski obrtni tradiciji delavnice Leopolda Layerja v Kranju.
Končnica je bila najdena na Lokovici nad Libučami.

Hudič vzame Napoleona. Napisane so izjave upodobljencev : “Dej nazaj Napoljona”, “Nigdar vec nedobiš kojona”, ujeti Napoleon drži v desnici list z napisom “Paris”. Skoraj gotovo gre za posnetek neke zasramovalne ilustracije po odločilni bitki francosko pruske vojne pri Sedanu leta 1870, ko je francoska vojska brezpogojno kapitulirala. Tega leta hudič ni vzel samo tedanjega francoskega cesarja Napoleona III. ampak tudi cesarstvo; Francija je istega leta postala republika. Na končnici razberemo podoben slog kot pri sicer zelo sorodnih delih drugih slikarjev. Gre za delo delavniškega slikarskega sloga, ki ga moremo glede zemljepisno razširjenost takšnih končnic, na letnice na končnicah, ki izpričujejo čas delovanja, glede na slikarsko veščino in motive - najbrž pripisati Korošcu, morda slikarju Petru Markoviču iz Rožeka ali tudi njegovemu učitelju podobarju Ozbiču in še kakšnemu učencu (gl. npr. G. Makarovič, Koroške poslikane čelnice čebelnih panjev, Razstavni katalog, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu 1984 /dvojezično/, str. 6).

Prvine upodobitve pri tej varianti tega ikonografskega motiva so vzete iz Svetega pisma nove zaveze: upodobljenka je odeta v Sonce, pod nogami ima Mesec, okoli glave venec dvanajstih zvezd (Apokalipsa 12: 1).
Najdeno na Lokovici nad Libučami.

Nenavaden format priča o končnici na moderniziranem (dzierzoniziranem) tunelnem panju, ki ima premične sate.
Končnica je bila najdena na Lokovici nad Libučami.

Na Koroškem in Gorenjskem je Job postal zavetnik čebelarjev vsaj že v poznem 18. stoletju, na zahodnem Štajerskem najbrž šele v 19. stoletju. Domnevamo, da so ga povezali s čebelarstvom zaradi pesmi, v kateri so se črvi-zlatniki v rokah njegove žene spremenili v ose; te pa so imele v starejšem kmečkem besednem zakladu tudi skupno ime s čebelami: muhe. Oseba z imenom Job nastopa v Jobovi knjigi Svetega pisma stare zaveze; po prerekanju s satanom o Jobovi resnični pobožnosti ga Bog brezobzirno prepusti neznanskim nesrečam, oziroma satanovi oblasti češ, kljub vsemu hudemu naj bi Job ne preklinjal Boga. Od biblijske vsebine je na upodobitvah na končnicah ostal le Job, ki poln uljesov sedi na smetišču (gnoju) in žena, ki mu reče naj prekolne Boga in umre; godec ali godci so prišli v zgodbo iz grškega Jobovega apokrifa (tako je Job v severozahodni Evropi v 15. in 16. stoletju postal zavetnik glasbenikov) in nato po neki predlogi v zavest slikarjev končničarjev, kjer se je predstava združila še s čebelami in kranjskim čebelnjakom na upodobitvah (gl. Slovenske ljudske pesmi II, Ljubljana 1981, str. 16-21; L. Kretzenbacher, Hiob als Schutzpatron der slowenischen Imker, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 31-37).
Najdeno na Lokovici nad Libučami.