Fran Vesel

Fran Vesel (1884 – 1944), fotograf iz začetka 20. stoletja, ki je svoje delo posvetil ustvarjanju podob domačega okolja in njegovih ljudi, spada v skupino slovenskih fotografov, ki so s svojim delom zaznamovali razvoj fotografije na naših tleh. Njegove prve fotografije segajo v čas prvega desetletja 20. stoletja, ko se je posvečal predvsem fotografiranju slovenskih kulturnikov tedanjega obdobja ter podajanju kulturnozgodovinskih posebnosti slovenskega okolja. Najzgodnejše fotografije so tako datirane z letnico 1900, ko se je lotil prikaza postavitve »Prve slovenske umetniške razstave« v Mestnem domu, in 1905, ko je na Dunaju ustvaril portrete Ivana Cankarja, v Ljubljani pa s fotografskimi posnetki zabeležil odkritje Prešernovega spomenika. Ko je pričel z ustanovitvijo in vodenjem Kluba slovenskih amater-fotografov v januarju 1911 leta, se mu je porodila ideja oblikovanja »katastra slovenske zemlje«, ki je tako postal prvi projekt in osrednji del njihovega programa, ki je zajemal fotografske topografije območja Bele Krajine z okolico, Ljubljane, Celja, vse do Maribora ter območje Gorenjske z motiviko krajevnih, historičnih in narodopisnih posebnosti. Oddelek za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja med svojim gradivom hrani tudi del fonda fotografij Frana Vesela, ki jih je po svoji smrti v letu 1944, ta doniral slovenskemu narodu, v večini pa je gradivo nato prešlo v roke tedanjega Narodnega muzeja. Motivno gledano fond Veselovih fotografij, ki so del gradiva dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja od leta 1956, lahko razdelimo na več sklopov. Od teh je največ fotografij s področja materialne kulture, nekaj pa jih sega tudi na področje družbene kulture. Materialna kultura je zastopana predvsem z deskriptivnimi posnetki stavbarstva (domačije, cerkve, znamenja, gradovi, kozolci, pastirski stanovi, plotovi, mostovi, mlini, drvarnice, sušilnice, vodnjaki, čebelnjaki, interjerji) in prevoznih sredstev, s posnetki oblačilne kulture (noše) ter fotografijami gospodarskih dejavnosti in obrti, medtem ko družbeno kulturo predstavljajo predvsem posnetki šeg in navad iz tedanjega obdobja.