Predmeti
- Čupa
-
Ignacij Knoblehar sodi med največje raziskovalce Nila v 19. stoletju. Med letoma 1848 in 1858 je kot misijonar deloval med ljudstvi ob Belem Nilu v Afriki.
Na območju današnjega Južnega Sudana so živeli Barijci. Njihovi poglavarji so svoj družbeni položaj izkazovali z nizkimi stolčki, ki so jih vedno nosili s seboj. Na njih so sedeli ali pa so jih uporabljali kot vzglavnik. Razstavljeni stolček je izdelan iz enega kosa lesa, ima ovalno usločeno sedalo in štiri z zarezami okrašene noge, ki spominjajo na človeške. Knobleharjeva predmetna zapuščina tvori osnovo afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.
- Čupa
-
Preprost ribiški čoln, dolg sedem metrov in širok le 70 centimetrov, je prvo slovensko morsko plovilo. Zaradi večje stabilnosti so mu dodali prečni drog, ki podpira dve šestmetrski vesli. Krajše, pomožno veslo je bilo spredaj na levem boku. Veslali so stoje. Na strmi kraški obali ni bilo pristanov, zato so ribiči čolne na suho potegnili kar na skalni breg. Zaradi masivnosti se ob vleki niso prehitro obrabili. Čupo Marijo so leta 1898 iz hojevega debla v Nabrežini pri Trstu stesali Babčevi. Edini primerek ohranjene čupe, ki je bila v rabi vse do druge svetovne vojne, je sedaj varno shranjen v muzejskem depoju. Konec 19. stoletja so čupe začela nadomeščati sodobnejša plovila.
- Poglavarski stolček
-
Ignacij Knoblehar sodi med največje raziskovalce Nila v 19. stoletju. Med letoma 1848 in 1858 je kot misijonar deloval med ljudstvi ob Belem Nilu v Afriki.
Na območju današnjega Južnega Sudana so živeli Barijci. Njihovi poglavarji so svoj družbeni položaj izkazovali z nizkimi stolčki, ki so jih vedno nosili s seboj. Na njih so sedeli ali pa so jih uporabljali kot vzglavnik. Razstavljeni stolček je izdelan iz enega kosa lesa, ima ovalno usločeno sedalo in štiri z zarezami okrašene noge, ki spominjajo na človeške. Knobleharjeva predmetna zapuščina tvori osnovo afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.