Dejansko je upodobljen prizor iz posvetne zgodbe o Genovefi Brabantski, ki ni bila svetnica. Bila je žena trierskega grofa Siegfrieda; ko gre ta na vojno, jo zaupa v varstvo vitezu, ki pa jo hoče zapeljati, kar mu ne uspe. Genovefa rodi grofovega sina, maščevalni vitez mu sporoči, da je bila nezvesta. Grof ukaže naj jo umore v gozdu; hlapcu se zasmili in je ne ubije. Genovefa z otrokom v gozdu in votlini preživi, ker ju hrani košuta. Po sedmih letih pride Siegfried z vojne, gre na lov in zasleduje prav to košuto, ki ga pripelje do Genovefe; grof spozna svojega sina in Genovefino nedolžnost. Med preprostim prebivalstvom niso ločevali med svetniško in posvetno legendo in največkrat tudi ne med zelo čaščeno sv. Genovefo iz Nanterra, zavetnico Pariza, in Genovefo, hčerjo Brabantskega vojvode. Obe sta jim pomenili svetnico; prizor najdenja Genovefe Brabantske je bil zelo priljubljen na slikah na steklo, ki so prvotno rabile tudi kot predloga za slikanje na končnice. Značilno, tudi s peresom slikano pozno delo Štajerske delavnice. Muzeju je končnico prodal A. Černevšek iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu.